Acroni bo sam obdeloval žlindro
Od podjetja Harsco minerali, ki od leta 2011 na območju jeklarne predeluje žlindro, bo odkupil celotno opremo.
Odpri galerijo
Harsco je predelal kupe žlindre na območju jeklarne na Jesenicah. FOTO: Blaž Račič
Jeklarsko podjetje Sij Acroni namerava od podjetja Harsco minerali, ki od leta 2011 na območju jeklarne predeluje žlindro, odkupiti celotno opremo za predelavo žlindre in prevzeti 25 zaposlenih, je potrdil direktor Harsco minerali Andrej Begelj. O vrednosti posla ni hotel govoriti, ker pogodba še ni podpisana.
Za razkritje podrobnosti načrtovanega posla, o katerem se s Sijem Acroni pogovarjajo že dolgo, je še prezgodaj, je dejal Begelj in dodal, da bodo posel predvidoma končali do začetka avgusta. Tudi v Acroniju podrobnosti dogovorov ne razkrivajo, pričakujejo pa boljše delovanje in dodatne sinergijske učinke.
Po Begeljevih podatkih je bila naložba v postavitev sistema za predelavo žlindre vredna okoli sedem milijonov evrov. Od leta 2011 so skupaj predelali 950.000 ton bele in črne žlindre. Za predelavo ima podjetje okoljevarstveno dovoljenje za predelavo žlindre, ki velja za nedoločen čas, je dejal Begelj in dodal, da bo Acroni s poslom pridobil tudi to dovoljenje.
Predelali so že skoraj vso žlindro, ki jo je Acroni skladiščil ob jeklarni na Koroški Beli, poleg tega so predelovali tudi sveže nastajajočo žlindro, ki po Begeljevih besedah »ni klasificirana kot odpadek«. Deponija v Acroniju, kjer so pred tem skladiščili 400.000 ton žlindre, bo dokončno očiščena v dveh mesecih, napoveduje.
Pri proizvodnji jekla na leto sicer nastane za okoli sto tisoč ton sveže žlindre, lani pa so skupaj predelali 200.000 ton žlindre, medtem ko je teoretična kapaciteta opreme za predelavo žlindre še višja, pravi Begelj. Priložnost za prodajo žlindre kot surovine za cestogradnje, nasipe in gradbene proizvode na trgu so prepoznali v Acroniju. »Gre za pomemben ekološko in ekonomično naravnan princip krožnega gospodarstva,« so sporočili.
V letih 2015 in 2016 so v Harscu zabeležili za dobrih deset milijonov evrov prihodkov in za več kot 200.000 evrov izgube na leto, medtem ko podatkov za lani še niso javno objavili in jih Begelj še ne razkriva.
Z zagonom nove AOD peči v jeklarni se je nekoliko spremenila sestava žlindre, je potrdil Begelj, v Acroniju pa zagotavljajo, da je njena sestava primerljiva z že prej nastalimi žlindrami. Z dodajanjem stabilizatorja žlindre ter s prhanjem z vodo pri manipulacijah preprečujejo prašenje. Z načinom predelovanja žlindre so se na dnevu odprtih vrat seznanili tudi domačini.
Za razkritje podrobnosti načrtovanega posla, o katerem se s Sijem Acroni pogovarjajo že dolgo, je še prezgodaj, je dejal Begelj in dodal, da bodo posel predvidoma končali do začetka avgusta. Tudi v Acroniju podrobnosti dogovorov ne razkrivajo, pričakujejo pa boljše delovanje in dodatne sinergijske učinke.
Po Begeljevih podatkih je bila naložba v postavitev sistema za predelavo žlindre vredna okoli sedem milijonov evrov. Od leta 2011 so skupaj predelali 950.000 ton bele in črne žlindre. Za predelavo ima podjetje okoljevarstveno dovoljenje za predelavo žlindre, ki velja za nedoločen čas, je dejal Begelj in dodal, da bo Acroni s poslom pridobil tudi to dovoljenje.
Predelali so že skoraj vso žlindro, ki jo je Acroni skladiščil ob jeklarni na Koroški Beli, poleg tega so predelovali tudi sveže nastajajočo žlindro, ki po Begeljevih besedah »ni klasificirana kot odpadek«. Deponija v Acroniju, kjer so pred tem skladiščili 400.000 ton žlindre, bo dokončno očiščena v dveh mesecih, napoveduje.
Pri proizvodnji jekla na leto sicer nastane za okoli sto tisoč ton sveže žlindre, lani pa so skupaj predelali 200.000 ton žlindre, medtem ko je teoretična kapaciteta opreme za predelavo žlindre še višja, pravi Begelj. Priložnost za prodajo žlindre kot surovine za cestogradnje, nasipe in gradbene proizvode na trgu so prepoznali v Acroniju. »Gre za pomemben ekološko in ekonomično naravnan princip krožnega gospodarstva,« so sporočili.
V letih 2015 in 2016 so v Harscu zabeležili za dobrih deset milijonov evrov prihodkov in za več kot 200.000 evrov izgube na leto, medtem ko podatkov za lani še niso javno objavili in jih Begelj še ne razkriva.
Z zagonom nove AOD peči v jeklarni se je nekoliko spremenila sestava žlindre, je potrdil Begelj, v Acroniju pa zagotavljajo, da je njena sestava primerljiva z že prej nastalimi žlindrami. Z dodajanjem stabilizatorja žlindre ter s prhanjem z vodo pri manipulacijah preprečujejo prašenje. Z načinom predelovanja žlindre so se na dnevu odprtih vrat seznanili tudi domačini.
