Agroživilci uspešni na tujih trgih
Poslovanje: Kmetijska podjetja lani zaradi pozebe in suše z izgubo, živilska pa z lepim dobičkom
Odpri galerijo
Poslovno leto 2017 je bilo za živilsko industrijo uspešno. Foto Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Pred 18. vrhom kmetijskih in živilskih podjetij je cehovsko združenje potegnilo črto pod lansko poslovanje agroživilske panoge. Kot je povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc, so izdelki te panoge kakovostni, inovativni in vredni zaupanja. K temu je veliko je pripomogla prepoznavnost, ki ji podjetja zadnja leta namenjajo veliko pozornost. Zato povpraševanje po njihovih izdelkih narašča, tako doma kot tudi v tujini. V obeh delih, kmetijskem in živilskem, so z lanskimi rezultati zadovoljni, posebej živilci se ponašajo z znatnim povečanjem celotnih prihodkov in čistega dobička doma, še bolj pa na tujih trgih. Dodana vrednost, produktivnost in zaposlenost naraščajo.
Po statističnih podatkih je lani v Sloveniji poslovalo 1034 kmetijskih in živilskih podjetij. Kmetijska podjetja, ki so pogosto znotraj panoge nekoliko spregledana, sicer res zaznamuje nizka produktivnost in strukturni zaostanek – že zaradi velikostne strukture, razdrobljenosti. Lani so povečala število zaposlenih za dobre 4 odstotke, prodajni prihodki so ostali približno na ravni leta 2016, ostali kazalniki pa kažejo rahlo nazadovanje. Pod črto je (v nasprotju z letom prej, ko so kmetijska podjetja pridelala skoraj 9 milijonov evrov dobička) lani zazevala izguba, in to v višini 2,4 milijona evrov. Krivdo pripisujejo spomladanski pozebi in poletni suši, ki je največjo izgubo povzročila vinogradnikom.
V živilski veji panoge, ki s proizvodnjo živil in pijač k skupni dodani vrednosti gospodarstva prispeva 2,4 odstotka, je 733 podjetij ustvarilo skoraj 2,2 milijarde čistih prihodkov od prodaje ali 5 odstotkov več kot leto prej, njihova dodana vrednost je zrasla za tri odstotke, prodaja na tujem trgu celo za 12,6 odstotka, dobiček za dobrih 6 odstotkov ... Delež prodaje na tuje (27,8odstotka) je rekorden tudi v evropskem merilu, saj v drugih članicah znaša do okoli petine. Živilskopredelovalna podjetja so uspešna tudi znotraj predelovalnih dejavnosti, po čistih prihodkih od prodaje so skoraj na ravni farmacevtskih družb. Največ družb, skoraj polovico, je registriranih za pekarstvo in izdelavo testenin, po številu zaposlenih pa se pekom približujejo mesarji.
Živilskopredelovalna podjetja že vrsto let zapored povečujejo svoj izvoz. Vpogled v zunanjetrgovinsko bilanco pa pokaže, kje ima panoga še dovolj manevrskega prostora za izboljšanje rezultatov. Lani je izvozila za 1,3 milijona, uvozila pa za 2,3 milijona evrov blaga. Obe vrednosti sta bili lani nekoliko višji kot leta 2016, saldo pa približno enak, za malenkost pod milijonom evrov. Največ menjave opravijo s sosedami, Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Priložnost za izboljšanje vidi zbornica pri izdelkih, kjer je saldo negativen, zlasti pri sadju in mesu.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, ki združuje 175 podjetij, je največje reprezentativno združenje podjetij iz te panoge, zaradi njihove raznolikosti pa je organizirana v desetih sekcijah. Kmetijska podjetja vznemirja dejstvo, da prihodnja skupna kmetijska politika postavlja v ospredje manj konkurenčne male proizvajalce. Sadjarji se spopadajo s posledicami spomladanske pozebe in poletne suše. Kot je dejal Boštjan Kozole, Evrosad, pa potrošniki iščejo sadje domačega izvora, povprašujejo po slovenskih jabolkih. Promocija slovenskega porekla bo še naprej ena glavnih prihodnjih prioritet, novo vlado pa poziva, naj zakonsko uredi namakanje in oroševanje.
Proizvajalci brezalkoholnih in alkoholnih pijač opozarjajo na neurejeno stanje na področju koncesij za vodo. Marko Hren, Dana, je izpostavil nered pri plačevanju koncesnin; v Sloveniji znašajo od 4,9 do 10,8 evra na kubični meter vode, koncesionarji jih (še) ne plačujejo (jih bodo morali za nazaj), ker uradniki ne znajo izračunati višine, pri konkurentih v tujini pa je isti strošek neprimerljivo nižji (v Italiji 0,2 evra). Zato nekatera tuja podjetja, ki delajo v Sloveniji, razmišljajo o selitvi proizvodnje tja, kjer je voda cenejša.
Sicer pa bodo letos med poglavitnimi temami, s katerimi se bo soočala panoga, priprave na novo programsko obdobje skupne kmetijske politike, digitaliziran nadzor sistemov in spremljanja masnih bilanc, nepoštene prakse v agroživilski verigi, transparentnost trga, skupni evropski trg, dvojna kakovost blaga, prenova kmetijske zakonodaje in upravljanje s plastičnimi materiali.
Vse uspešnejši v tujini
Po statističnih podatkih je lani v Sloveniji poslovalo 1034 kmetijskih in živilskih podjetij. Kmetijska podjetja, ki so pogosto znotraj panoge nekoliko spregledana, sicer res zaznamuje nizka produktivnost in strukturni zaostanek – že zaradi velikostne strukture, razdrobljenosti. Lani so povečala število zaposlenih za dobre 4 odstotke, prodajni prihodki so ostali približno na ravni leta 2016, ostali kazalniki pa kažejo rahlo nazadovanje. Pod črto je (v nasprotju z letom prej, ko so kmetijska podjetja pridelala skoraj 9 milijonov evrov dobička) lani zazevala izguba, in to v višini 2,4 milijona evrov. Krivdo pripisujejo spomladanski pozebi in poletni suši, ki je največjo izgubo povzročila vinogradnikom.
Infografika Delo
V živilski veji panoge, ki s proizvodnjo živil in pijač k skupni dodani vrednosti gospodarstva prispeva 2,4 odstotka, je 733 podjetij ustvarilo skoraj 2,2 milijarde čistih prihodkov od prodaje ali 5 odstotkov več kot leto prej, njihova dodana vrednost je zrasla za tri odstotke, prodaja na tujem trgu celo za 12,6 odstotka, dobiček za dobrih 6 odstotkov ... Delež prodaje na tuje (27,8odstotka) je rekorden tudi v evropskem merilu, saj v drugih članicah znaša do okoli petine. Živilskopredelovalna podjetja so uspešna tudi znotraj predelovalnih dejavnosti, po čistih prihodkih od prodaje so skoraj na ravni farmacevtskih družb. Največ družb, skoraj polovico, je registriranih za pekarstvo in izdelavo testenin, po številu zaposlenih pa se pekom približujejo mesarji.
Živilskopredelovalna podjetja že vrsto let zapored povečujejo svoj izvoz. Vpogled v zunanjetrgovinsko bilanco pa pokaže, kje ima panoga še dovolj manevrskega prostora za izboljšanje rezultatov. Lani je izvozila za 1,3 milijona, uvozila pa za 2,3 milijona evrov blaga. Obe vrednosti sta bili lani nekoliko višji kot leta 2016, saldo pa približno enak, za malenkost pod milijonom evrov. Največ menjave opravijo s sosedami, Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Priložnost za izboljšanje vidi zbornica pri izdelkih, kjer je saldo negativen, zlasti pri sadju in mesu.
Infografika Delo
Pahljača izzivov
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, ki združuje 175 podjetij, je največje reprezentativno združenje podjetij iz te panoge, zaradi njihove raznolikosti pa je organizirana v desetih sekcijah. Kmetijska podjetja vznemirja dejstvo, da prihodnja skupna kmetijska politika postavlja v ospredje manj konkurenčne male proizvajalce. Sadjarji se spopadajo s posledicami spomladanske pozebe in poletne suše. Kot je dejal Boštjan Kozole, Evrosad, pa potrošniki iščejo sadje domačega izvora, povprašujejo po slovenskih jabolkih. Promocija slovenskega porekla bo še naprej ena glavnih prihodnjih prioritet, novo vlado pa poziva, naj zakonsko uredi namakanje in oroševanje.
Infografika Delo
Proizvajalci brezalkoholnih in alkoholnih pijač opozarjajo na neurejeno stanje na področju koncesij za vodo. Marko Hren, Dana, je izpostavil nered pri plačevanju koncesnin; v Sloveniji znašajo od 4,9 do 10,8 evra na kubični meter vode, koncesionarji jih (še) ne plačujejo (jih bodo morali za nazaj), ker uradniki ne znajo izračunati višine, pri konkurentih v tujini pa je isti strošek neprimerljivo nižji (v Italiji 0,2 evra). Zato nekatera tuja podjetja, ki delajo v Sloveniji, razmišljajo o selitvi proizvodnje tja, kjer je voda cenejša.
Sicer pa bodo letos med poglavitnimi temami, s katerimi se bo soočala panoga, priprave na novo programsko obdobje skupne kmetijske politike, digitaliziran nadzor sistemov in spremljanja masnih bilanc, nepoštene prakse v agroživilski verigi, transparentnost trga, skupni evropski trg, dvojna kakovost blaga, prenova kmetijske zakonodaje in upravljanje s plastičnimi materiali.
