Banke v enajstih mesecih z rekordnih več kot pol milijarde dobička

Ljubljana – Banke so lani že do konca novembra dosegle rekordnih 584 milijonov evrov dobička pred davki, več kot v celotnem letu 2018. Dobiček po davkih je znašal 520 milijonov evrov in se je povečal za 14 odstotkov. Precej je porasla tudi bilančna vsota bančnega sistema; znašala je skoraj 40,9 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka več kot leto prej, izhaja iz podatkov Banke Slovenije.

Lani so k rasti dobička najbolj prispevali višji neobrestni prihodki, predvsem zaradi enkratnih dogodkov v prvem polletju. Neto opravnine so se zvišale za 5,9 odstotka, ob tem pa so banke lani svoje poslovne bilance še lahko izboljševale tudi z neto sproščanjem oslabitev in rezervacij.

Potrošniška posojila z dvoštevilčno rastjo

V prvih enajstih mesecih lani se je obseg posojil nebančnemu sektorju okrepil za šest odstotkov. Posojila podjetjem so se medletno povečala za 6,6 odstotka (670 milijonov), stanovanjska posojila pa za 5,8 odstotka. Novembrska medletna rast potrošniških posojil je bila kljub makrobonitetnim ukrepom BS dvoštevilčna, 10,3-odstotna. Se je pa po nadpovprečnem prirastu potrošniških posojil v oktobru (za 51 milijonov evrov) njihov obseg novembra zmanjšal za 15 milijonov evrov, kar v BS pojasnjujejo z dejstvom, da je mesečni prirast potrošniških posojil konec leta običajno nižji od letnega povprečja.

Kljub nizklim obrestim še narašča varčevanje v bankah. V prvih 11 mesecih lani so se vloge gospodinjstev povečale za dobre 1,1 milijarde evrov (7,6 odstotka), na skoraj 20 milijard evrov.

Banke so se lani tudi kapitalsko okrepile, njihov skupni kapital je konec novembra znašal skoraj pet milijard evrov, šest odstotkov več kot leto prej. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je v tretjem četrtletju 2019 na konsolidirani osnovi znašal 18,2 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem evroobmočja.

In še zanimivost: kljub krepitvi bilanc je bila konec novembra lani skupna bilančna vsota slovenskih bank za 17 odstotkov manjša kot konec leta 2008. Glavni vzrok: banke imajo zdaj v svojih poslovnih knjigah za dobrih 23 milijard evrov posojil nebančnemu sektorju, kar je deset milijard manj kot pred enajstimi leti.

Je pa kakovost kreditnega portfelja bistveno boljša kot tedaj in se še izboljšuje, ugotavljajo v slovenski centralni banki. Pozitiven trend je opazen pri nedonosnih posojilih (NPL), ki so se novembra znižala pod milijardo, na 995 milijonov evrov, njihov delež v vseh posojilih bank pa je upadel na nizkih 3,4 odstotka.