Bruselj potrdil predlog Slovenije o prodaji polovice NLB do konca leta

»Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje.«
Objavljeno
10. avgust 2018 11.53
Posodobljeno
10. avgust 2018 17.24
Komisija je v svoji preiskavi ugotovila, da novi sveženj zavez Slovenije zadostuje za odpravo njenih pomislekov glede dolgoročne sposobnosti preživetja NLB in izkrivljanja konkurence na slovenskem bančnem trgu. FOTO: Roman Šipić/Delo
Peter Žerjavič, Miha Jenko
Peter Žerjavič, Miha Jenko
Bruselj – Evropska komisija je z odobritvijo slovenskih zaveza naredila ključni korak, ki naj bi pripeljal do privatizacije najmanj polovice in ene delnice NLB do konca leta. Sveženj je odobrila na podlagi novega svežnja zavez, ki so ga slovenski organi predložili 13. julija 2018. Sklenila je, da je pomoč Slovenije za NLB še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči.

Pri odločanju o rokih in ukrepih so imeli v Bruslju pred očmi  prvotno zavezo Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 odstotkov delnic NLB. Slovenija zaveze ni spoštovala. Tudi maja lani odobrene postopne prodaje (leta 2017 podaja 50 odstotkov delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018) ni izpeljala, marveč je postopek privatizacije ustavila. To je glavni razlog za dodatne razmeroma stroge izravnalne ukrepe, denimo zapiranje podružnic na domačem trgu.

Z vsemi ukrepi bodo po razlagah Bruslja zagotovili, da bo izkrivljanje konkurence na slovenskem bančnem trgu, ki ga povzroča državna pomoč iz leta 2013 in se z nespoštovanjem prvotnih zavez o prodaji še podaljšuje, čim bolj omejeno in da druge banke, ki niso dobile državne pomoči, ne bi bile postavljene v slabši položaj. Pod črto: posledice lanskih političnih odločitev o ustavitve prodaje NLB se zrcalijo predvsem v strožjih pogojih prodaje in izravnalnih ukrepih.


Po oceni Bruslja Slovenija se je odločno zavezala ambicioznemu časovnemu načrtu za prodajo NLB, pri čemer naj bi bila prva tranša v višini ene delnice več kot 50 odstotkov delnic prodana do konca leta 2018. Slovenija je poleg tega podaljšala ključne zaveze in ponudila nove, da bi nadomestila odložitev prodaje in prestrukturiranja NLB.

»Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov. Zato pozdravljam zavezo Slovenije, ki si je zadala jasen časovni načrt za dosego te prodaje. Zaradi tega lahko Komisija odobri novi sveženj zavez Slovenije za NLB, ki zagotavlja, da bo banka uspešen in dolgoročen akter na slovenskem bančnem trgu,« je povedala komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

Na slovenskem ministrstvu za finance so v odzivu, ki so ga objavili na svoji spletni strani, zapisali, da so zadovoljni, ker odločitev komisije »zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, ki smo jima vseskozi sledili: ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji,« je odločitev pospremila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Na MF ob tem še dodajajo, da sprememba prodajne zaveze omogoča, da lahko v veljavo stopi nedavno sprejeti zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, namenjen ohranitvi vrednosti kapitalske naložbe države v NLB in preprečitvi vpliva sodnih odločb hrvaških sodišč na ceno banke v prodajnem postopku. »Pri tem je zelo pomembno, da je Evropska komisija v današnji odločitvi tudi potrdila stališče Slovenije, da nadomestilo finančnih posledic banki po omenjenem zakonu ne vsebuje elementov državne pomoči.«


Komisija je 26. januarja 2018 začela poglobljeno preiskavo o državni pomoči, da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki so jih slovenski organi predlagali v zvezi s prestrukturiranjem NLB, zadostno nadomeščajo odložitev prodaje banke. Kot pojasnjujejo, so bili zaskrbljeni, »da Slovenija ni prodala prve tranše NLB pred koncem leta 2017 v skladu z zavezami, ki jih je prvotno predlagala za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke«.

Prodaja NLB da je bila ključni element ocene sposobnosti preživetja, ki jo je Komisija izvedla v sklepu o državni pomoči za NLB iz decembra 2013 in ki ji je omogočila odobritev znatne državne pomoči za NLB v višini do 2,32 milijarde evrov.

Slovenija je spremenjene zaveze prvič sporočila Komisiji decembra 2017. Komisija je imela v svojem sklepu o začetku postopka z dne 26. januarja 2018 pomisleke, ali so te spremenjene zaveze enakovredne prvotnim. Slovenija je 13. julija 2018 predložila nov sveženj spremenjenih zavez, ki vključuje ambiciozen časovni načrt za prodajo NLB.

Kateri so glavni poudarki nove odločbe evropske komisije?

Novi sveženj zavez vključuje roke za dokončanje prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB. Najmanj 50 odstotkov delnic mora biti prodanih do konca leta 2018, do konca leta 2019 pa mora država zmanjšati delež v NLB na eno delnico več kot 25 odstotkov delnic. Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje. NLB še naprej ne bo smela sklepati lizinških poslov in izvajati prevzemov.

Nova posojila bo lahko odobrila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. Pri tem je komisija naložila še dva dodatna izravnalna ukrepa: banka bo morala zapreti dodatne podružnice v Sloveniji, in če letos ne bo izpeljana popolna prodaja 75 odstotkov minus ene delnice, bo morala prodati tudi svoj delež v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. In še to, da bi banka v celoti odpravila vse pomisleke glede svoje kapitalske ustreznosti in sposobnosti preživetja, bo izdala tudi t. i. obveznico drugega reda oziroma podrejeni dolg.

Kdo naj bi bili novi lastniki NLB?

Po zastavljeni metodi prodaje bo država tudi po privatizaciji ostala največja posamična lastnica, s 25 odstotki plus eno delnico bo obdržala odločilni vpliv v banki. Največja posamična lastnica bi bila lahko vsaj na začetku EBRD, z do desetodstotnim deležem, manj gotovo je sodelovanje IFC iz skupine Svetovne banke. Drugi pričakovani kupci delnic so portfeljski investitorji, torej veliki investicijski skladi, predvsem iz zahodne Evrope, morda tudi iz ZDA, Kitajske, arabskega sveta, nekaj delnic naj bi pokupili tudi drugi zasebni investitorji in fizične osebe, tudi domače.

Kakšno ceno in kupnino bi lahko iztržili?

Osnova za določitev cene delnic NLB bo najnovejša knjigovodska vrednost delnice, ki bo znana v prvi polovici septembra, po potrditvi revidiranih rezultatov poslovanja v prvem polletju. Po neuradnih informacijah je NLB tudi letos na dobri poti, da ponovi lanski dvestomilijonski dobiček, kar bi pozitivno vplivalo na ceno in kupnino. Upravičeno je pričakovati, da bo nova knjigovodska vrednost višja od 72,20 evra za delnico, kolikor znaša zadnja objavljena vrednost z 31. marca letos. Na drugi strani bo iztržena cena nižja, ker država kot največja posamična lastnica ostaja v banki, ob tem pa razpršena prodaja prek prve javne ponudbe delnic že po učbeniku prinaša nižjo kupnino kot pa prodaja strateškemu investitorju, ki navrže tudi prevzemno premijo.

 

Zaveze dovolj za odpravo bruseljskih pomislekov


Novi sveženj zavez, ki ga je predlagala Slovenija, vključuje stroge roke za dokončanje prodaje za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Prva znatna tranša v višini najmanj ene delnice več kot 50 % delnic bo prodana do konca leta 2018, slovenska vlada pa bo do konca leta 2019 zmanjšala svoj delež v NLB na eno delnico več kot 25 % delnic.

»Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje,« so sporočili iz Bruslja, a zaveza je pomembna, saj je Komisija že v sklepu iz januarja 2018 navedla, da bi lahko skrbnik za odprodajo s polnimi pooblastili dodatno izboljšal sposobnost preživetja NLB.

image
»Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje,« so sporočili iz Bruslja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Odgovarja Matej Šimnic, direktor upravljanja premoženja v družbi Alta Invest:
Kakšne so najnovejše razmere in povpraševanje na trgu bank? Ali NLB prodajamo ob (še) ugodnem času?

»Zaradi dolgoletnega okrevanja in visokih ravni so kapitalski trgi v zadnjem času precej občutljivi za najrazličnejše novice. V prvi vrsti na globalna vrednotenja naložb vpliva dinamika obrestnih mer, obenem pa posredno in neposredno tudi nevarnost trgovinskih vojn. Ugoden čas je tako zelo težko določiti. Še posebej ker proces prodaje traja več mesecev, s tem pa se povečuje verjetnost, da v danem trenutku na pogoje prodaje vplivajo tudi bolj lokalizirani problemi, kot je trenutno Turčija. Ta je na primer pomembna predvsem z vidika izpostavljenosti evropskega finančnega sektorja do te države, kar vpliva na vrednotenje primerljivih evropskih bank in na interes vlagateljev za bolj negotove naložbe.«

Ali še velja ocena, da je pričakovani iztržek nekje do 0,9-kratnika knjigovodske vrednosti?

Matej Šimnic: »Z vidika poslovanja banke določena verjetnost za taka vrednotenja obstaja. Bo pa vse odvisno od razmer na kapitalskih trgih in pripravljenosti vlagateljev, da se izpostavljajo manj likvidnim perifernim trgom. Zato seveda ne smemo biti presenečeni, če bi vlagatelji želeli večji diskont oziroma nižja vrednotenja banke.«

Kako ocenjujete vsebino izdane odločbe evropske komisije, vas morda v čem preseneča?

Matej Šimnic: »Odločba bistveno ne preseneča, vendar bi v takih primerih moral biti pristop evropske komisije precej bolj odziven in proaktiven, saj tudi nove zaveze in mehanizmi ne zagotavljajo uspešnega dokončanja procesa.«


Poleg tega se ključne obstoječe zaveze podaljšajo. V zvezi s tem je pomembna zaveza glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobrila nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. Ta zaveza bo pripomogla k zagotavljanju dolgoročne donosnosti banke in omejevanju neupravičenega izkrivljanja konkurence.

NLB prav tako ne bo ponovno sklepala poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja (kot so lizinški posli), in bo strogo spoštovala prepoved prevzemov.

Sveženj novih zavez vsebuje tudi dodatne izravnalne ukrepe, ki bodo izboljšali sposobnost preživetja NLB in pomagali preprečiti neupravičeno izkrivljanje konkurence na slovenskem bančnem trgu:
 
  • NLB bo zaprla dodatne bančne podružnice na svojem domačem trgu in v primeru, da popolna prodaja ne bo izvedena do konca leta 2018, prodala tudi svoj delež v hčerinski zavarovalnici NLB Vita;
 
  • NLB bo tudi izdala t. i. „obveznico drugega reda" (podrejeni dolg), da bi dodatno odpravila vse pomisleke glede sposobnosti preživetja.

 


Komisija je v svoji preiskavi ugotovila, da novi sveženj zavez Slovenije zadostuje za odpravo njenih pomislekov glede dolgoročne sposobnosti preživetja NLB in izkrivljanja konkurence na slovenskem bančnem trgu. Zato je na podlagi pravil EU o državni pomoči odobrila novi sveženj zavez Slovenije za NLB.