Delavcev primanjkuje povsod po EU
Registrirana brezposelnost v Sloveniji ostaja na skoraj rekordno nizki ravni. Prejšnji mesec je bilo brezposelnih 49.716 oseb, kar je 3,7 odstotka manj kot januarja in 6,9 odstotka manj kot februarja lani. Delodajalci tako vse težje najdejo ustrezne kadre, a s pomanjkanjem delavcev se ne srečuje le naša država, ampak je to problem celotne Evropske unije, smo slišali na mednarodni konferenci Mobilnost delovne sile v Slovenijo. Tako kot naša država tudi druge članice vrzel na trgu delovne sile rešujejo z zaposlovanjem tujcev, vsaka od njih pa ima svoje načine privabljanja kadra; med njimi je tudi sodelovanje z državami zahodnega Balkana.
Slovenija, Avstrija, Hrvaška ali Nemčija, povsod so težave podobne: staranje prebivalstva, številčno manjše mlade generacije, strukturna neskladja na trgu dela. Vse to vodi v pomanjkanje delavcev na številnih področji, še posebej pa izstopajo oskrba in socialno varstvo, gradbeništvo, logistika in kader informacijske tehnologije. »Pomanjkanje delavcev je prisotno povsod v EU, žal pa ne poznamo skupnih številk. In to bi želeli ugotoviti z observatorijem za ugotavljanje neskladij na trgu dela,« je za Delo povedal izvršni direktor evropskega organa za delo (ELA) Cosmin Boiangiu. Pri tem sodelujejo z evropsko komisijo, Evrostatom in nacionalnimi organi članic.
Nemčija, ki ima 85 milijonov prebivalcev vsako leto potrebuje 400.000 delovnih migrantov za različne branže, je dejal Martin Claus iz Nemške zvezne agencije za zaposlovanje. Pojasnil je, da zaradi pomanjkanja medicinskih sester ponekod zapirajo bolnice, v Slovenijo pa je pripel brez kovčka, ker ni bilo osebja, ki bi ga natovorilo na letalo. Nemčija zato poskuša postati bolj privlačna za tuje delavce. V ta namen so dvignili minimalno plačo, olajšali so zaposlovanje visokoizobraženega kadra in delavcev iz zahodnega Balkana. Imajo tudi poseben program za privabljanje in usposabljanje medicinskih sester, v katerega je vključeni 5000 kandidatk iz južne Amerike in severne Afrike.
Pogoste žrtve
V Sloveniji delež tujih delavcev dosega že 14 odstotkov. Slovenski zavod za zaposlovanje, ki je konferenco tudi organiziral, poskuša delodajalcem pomagati pri iskanju tujega kadra, tudi predstavitvenimi zaposlitvenimi dogodki po Balkanu, s katerimi bodo nadaljevali tudi letos, a opozarjajo, da postopki še vedno trajajo predolgo, zato gredo kandidati drugam. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so že sprejeli nekatere rešitve za hitrejše zaposlovanje tujcev in da bodo poenostavili tudi zaposlovanje bolj izobraženega kadra. Mesec je opozoril, da so prav tuji delavci najpogosteje žrtve kršitev delodajalcev, »saj niso seznanjeni s svojimi pravicami«.
Da morajo biti delavci iz tretjih držav zaščiten in imeti enake pravice kot Evropejci, je opozoril tudi Cosmin Boiangiu. Na mizi evropskih poslancev je zato predlog, da bi ELA dobila večja pooblastila pri odkrivanju kršiteljev in tudi večjo finančno neodvisnost.
Hrvaška v nadzor agencij
Tudi na Hrvaškem se zaradi gospodarske rasti povečuje povpraševanje po delavcih. Direktor hrvaškega zavoda za zaposlovanje Ante Lončar je pojasnil, da so zato pred dvema letoma ukinili kvote za delavce iz tretjih držav, njihovo število je tako občutno povečalo. Lani so izdali 172.000 delovnih dovoljenj za tujce, vendar jih je do decembra pri njih ostalo le še 90.000, ostalo so sezonski delavci ali takšni, ki jih delodajalci napotujejo naprej v druge države. Hrvaška vlada je zato prejšnji potrdila spremembe zakonodaje, ki naj bi bolj temeljito nadzira agencije za zaposlovanje tujcev. Njihovo število se je iz deset povečalo na 600. V BiH imajo drugačne težave, bolj kot z iskanjem kadra se ubadajo z vprašanjem, kako ga zadržati oziroma ga privabiti nazaj v domovino.
Prav ohranjanje talentov pa je po mnenju Marka Lotriča iz Obrtno-podjetniške zbornice tudi eden ključnih izzivov Slovenije, saj da kar tretjina visokoizobraženih mladih v generaciji zapusti Slovenijo. Dodal je, da so slovenski delodajalci dobri, ekscese pa da je treba v kali zatreti, zaradi delavcev in socialnega dumpinga.
