ECB brez sprememb obresti, a z okrepljenimi ukrepi
Evropska denarna oblast se z napovedjo povečanih nakupov obveznic in tiskanjem denarja odziva na pritiske na finančnih trgih.
Odpri galerijo
ECB zaradi blaženja posledic epidemije nadaljuje močno spodbujevalno denarno politiko. FOTO: Yann Schreiber/AFP
Svet ECB, ki ga vodi Christine Lagarde, danes po pričakovanju ni spremenil obrestnih mer, je pa znova potrdil zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita tako ostajajo na ravni 0,00, 0,25 oziroma –0,50 odstotka.
Petindvajsetčlanski organ odločanja ECB, katerega član je tudi guverner BS Boštjan Vasle, sicer pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu dvema odstotkoma, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.
ECB bo nadaljeval nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1850 milijard evrov. Glede na oceno finančnih razmer in inflacijske napovedi pa pri tem »pričakuje, da bodo v drugem četrtletju nakupi potekali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta«. Analitiki ocenjujejo, da želi ECB s tako politiko umiriti finančne trge in obrzdati pritiske na rast pribitkov na državne obveznice.
Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bo Evropska centralna banka izvajala vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana.
Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.
Svet ECB bo še naprej zagotavljal obsežno likvidnost z operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev. Pri tem je pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.
Analitiki ocenjujejo, da želi ECB s tako politiko večjih odkupov umiriti finančne trge in obrzdati pritiske na aktualno rast pribitkov na državne obveznice, ki pomenijo poslabšanje stroškov zadolževanja za nove dolgove držav in podjetij v Evropi.
»ECB ima težavo, ker ve, da razen odkupa vrednostnih papirjev nima več v roki česa drugega. Po drugi strani tudi to ne pomaga veliko pri oživljanju evrskega gospodarstva. Ob tem so evropski in nacionalni fiskalni ukrepi še bolj pod vplivom pandemije kot pa usmerjeni v okrevanje gospodarstva. Dodatni zaplet za ECB pa so povzročile ZDA s svojim zelo agresivnim fiskalnim sproščanjem, ki bo imelo posledice tudi za Evropo,« razmere, dileme in ukrepe evropske denarne oblasti vidi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
ECB je po njegovem mnenju zdaj z napovedanim povečanjem odkupov vrednostnih papirjev »priznala, da je nekoliko zaspala pri odkupovanju državnih dolgov – kjer se je neto odkup letos začel zmanjševati –, čeprav se gospodarske razmere niso nič izboljšale. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani je bila negativna. Kot kaže, se prej niso mogli dogovoriti in so čakali na formalno sejo, da so dvignili raven odkupa državnih papirjev. Očitno je, da nastaja razlika med jedrnimi državami evra (Nemčija, Nizozemska, Finska, Avstrija) in drugimi (Francija, Italija, Španija itd.), ki imajo različne poglede na to, kaj je ustrezna denarna politika,« opozarja sogovornik, ki upa, »da ne bo prehitro prevladalo stališče nemškega guvernerja, da se velja fokusirati le na inflacijo. V tem primeru bi pribitki na dolg poskočili, zaradi česar bi glava lahko bolela tudi Slovenijo.«
Zaradi posledic epidemije in ukrepov za njeno zajezitev ECB v prvem četrtletju 2021 napoveduje skrčenje gospodarske eaktivnosti v evrskem območju, pri čemer so precejšnje razlike med državami. Kasneje pa naj bi s cepljenjem in odpravo omejitvenih ukrepov prišlo do odboja do konca leta. To nakazujejo tudi rahlo spremenjene makroekonomske napovedi, ki jih je predstavila Lagardova.
ECB je napoved letošnje gospodarske rasti zvišala za desetinko odstotne točke na štiri odstotke, za prihodnji dve leti pa pričakuje 4,1- oziroma 2,1-odstotno povečanje BDP. Ob tem pa zaradi zvišanja cen energije pričakuje zvišanje inflacije, pri čemer naj bi bila rast cen še vedno pod ciljem, ki znaša blizu, a pod dvema odstotkoma. Za letos ECB napoveduje1,5-odstotno inflacijo, za prihodnje dve leti pa pričakuje, da bo znašala 1,2 oziroma 1,4 odstotka.
Petindvajsetčlanski organ odločanja ECB, katerega član je tudi guverner BS Boštjan Vasle, sicer pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu dvema odstotkoma, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.
Povečanje nakupov obveznic
ECB bo nadaljeval nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1850 milijard evrov. Glede na oceno finančnih razmer in inflacijske napovedi pa pri tem »pričakuje, da bodo v drugem četrtletju nakupi potekali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta«. Analitiki ocenjujejo, da želi ECB s tako politiko umiriti finančne trge in obrzdati pritiske na rast pribitkov na državne obveznice.
Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bo Evropska centralna banka izvajala vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana.
Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.
Svet ECB bo še naprej zagotavljal obsežno likvidnost z operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev. Pri tem je pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.
Gaspari: Razlika med jedrnimi in drugimi državami
Analitiki ocenjujejo, da želi ECB s tako politiko večjih odkupov umiriti finančne trge in obrzdati pritiske na aktualno rast pribitkov na državne obveznice, ki pomenijo poslabšanje stroškov zadolževanja za nove dolgove držav in podjetij v Evropi.
»ECB ima težavo, ker ve, da razen odkupa vrednostnih papirjev nima več v roki česa drugega. Po drugi strani tudi to ne pomaga veliko pri oživljanju evrskega gospodarstva. Ob tem so evropski in nacionalni fiskalni ukrepi še bolj pod vplivom pandemije kot pa usmerjeni v okrevanje gospodarstva. Dodatni zaplet za ECB pa so povzročile ZDA s svojim zelo agresivnim fiskalnim sproščanjem, ki bo imelo posledice tudi za Evropo,« razmere, dileme in ukrepe evropske denarne oblasti vidi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
ECB je po njegovem mnenju zdaj z napovedanim povečanjem odkupov vrednostnih papirjev »priznala, da je nekoliko zaspala pri odkupovanju državnih dolgov – kjer se je neto odkup letos začel zmanjševati –, čeprav se gospodarske razmere niso nič izboljšale. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani je bila negativna. Kot kaže, se prej niso mogli dogovoriti in so čakali na formalno sejo, da so dvignili raven odkupa državnih papirjev. Očitno je, da nastaja razlika med jedrnimi državami evra (Nemčija, Nizozemska, Finska, Avstrija) in drugimi (Francija, Italija, Španija itd.), ki imajo različne poglede na to, kaj je ustrezna denarna politika,« opozarja sogovornik, ki upa, »da ne bo prehitro prevladalo stališče nemškega guvernerja, da se velja fokusirati le na inflacijo. V tem primeru bi pribitki na dolg poskočili, zaradi česar bi glava lahko bolela tudi Slovenijo.«
BDP letos večji za štiri odstotke
Zaradi posledic epidemije in ukrepov za njeno zajezitev ECB v prvem četrtletju 2021 napoveduje skrčenje gospodarske eaktivnosti v evrskem območju, pri čemer so precejšnje razlike med državami. Kasneje pa naj bi s cepljenjem in odpravo omejitvenih ukrepov prišlo do odboja do konca leta. To nakazujejo tudi rahlo spremenjene makroekonomske napovedi, ki jih je predstavila Lagardova.
ECB je napoved letošnje gospodarske rasti zvišala za desetinko odstotne točke na štiri odstotke, za prihodnji dve leti pa pričakuje 4,1- oziroma 2,1-odstotno povečanje BDP. Ob tem pa zaradi zvišanja cen energije pričakuje zvišanje inflacije, pri čemer naj bi bila rast cen še vedno pod ciljem, ki znaša blizu, a pod dvema odstotkoma. Za letos ECB napoveduje1,5-odstotno inflacijo, za prihodnje dve leti pa pričakuje, da bo znašala 1,2 oziroma 1,4 odstotka.
