ECB uvaja simetričen dvoodstotni inflacijski cilj
Svet ECB priporoča, da se v izračun inflacije vključijo stroški lastništva stanovanjskih nepremičnin. Sprejet ambiciozni načrt bolj zelene denarne politike.
Odpri galerijo
ECB bo po novem inflacijski cilj merila rahlo drugače, bo pa še naprej vodila spodbujevalno denarno politiko, zagotavlja Christine Lagarde. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Evropska centralna banka (ECB) je po 18-mesečni reviziji svoje strategije spremenila svoj edini, inflacijski cilj, ki zdaj pomeni dvoodstotno stopnjo inflacije, in ne več inflacije, »ki je blizu, a pod dvema odstotkoma.«
Nova strategija tako uvaja jasen in nedvoumen dvoodstotni inflacijski cilj v srednjeročnem obdobju. »Ta cilj je simetričen, kar pomeni, da so negativna in pozitivna odstopanja inflacije od ciljne ravni enako nezaželena. Ko gospodarstvo deluje blizu spodnje meje nominalnih obrestnih mer, so potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne utrdijo. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo,« je sporočila ECB na svoji spletni strani.
Svet ECB je še potrdil, da harmonizirani indeks potrošniških cen (HICP) ostaja ustrezno merilo cenovnih gibanj. Priporočil je, da se tudi stroški lastništva stanovanjskih nepremičnin sčasoma vključijo v omenjeni indeks, kar pa bo večletni cilj, v sodelovanju z evropskim statističnim organom, Eurostatom. Sicer pa ECB ohranja svoje obstoječe obrestnem mere, kot glavne instrumente svoje denarne politike.
Svet je pri tem tudi potrdil, da imajo podnebne spremembe globoke posledice tudi za cenovno stabilnost, in zato sprejel obširen akcijski načrt ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami. ECB bo razvila nove eksperimentalne kazalnike, ki bodo zajemali ustrezne zelene finančne instrumente in ogljični odtis finančnih institucij ter njihovo izpostavljenost fizičnim tveganjem, povezanim s podnebjem.
Da bi ocenila izpostavljenost eurosistema tveganju podnebnih sprememb, bo ECB leta 2022 začela izvajati podnebne stresne teste v bilanci stanja eurosistema, pri čemer bo izkoristila metodologijo za preizkus podnebnega stresnega testa za celotno gospodarstvo.
ECB bo tudi preverila, ali so bonitetne agencije, sprejete v okvir za ocenjevanje kreditnega sistema eurosistema, razkrile potrebne informacije, iz katerih bo razumljivo, kako vključujejo tveganja podnebnih sprememb v svoje bonitetne ocene. Poleg tega bo ECB razmislila o razvoju minimalnih standardov za vključitev tveganj podnebnih sprememb v svoje notranje ocene.
ECB je sicer že začela upoštevati tveganja podnebnih sprememb tudi pri svojih postopkih skrbnega pregleda za nakupe obveznic podjetij.
Prva redna seja o denarni politiki, na kateri bo svet ECB uporabljal novo strategijo, bo 22. julija. Svet namerava v rednih presledkih ocenjevati ustreznost svoje strategije denarne politike. Naslednja ocena strategije denarne politike bo opravljena leta 2025.
»Naša inflacijska pričakovanja za letos znašajo približno dva odstotka, česa takega nismo videli že več kot osem let. A rast cen naj bi se upočasnila na 1,5 odstotka v 2022 in 1,4 odstotka v 2023. Na srednji rok torej računamo, da se bo inflacija stabilizirala pod našim ciljem,« je predsednica ECB Christine Lagarde napovedala že prejšnji teden v intervjuju za francoski časnik La Provence.
Na vprašanje, kakšne so meje in tveganja tiskanja denarja za pomoč gospodarstvu, je odvrnila, da »bi bilo najbolj resno tveganje, če ne bi storili ničesar«. Pri tem je ponovila sklep sveta ECB, da bodo spodbujevalni ukrepi denarne politike z odkupi obveznic in zelo ugodnimi posojili trajali vsaj do marca 2022, na drugi strani pa je zavrnila možnost za odpis dolga držav.
Nova strategija tako uvaja jasen in nedvoumen dvoodstotni inflacijski cilj v srednjeročnem obdobju. »Ta cilj je simetričen, kar pomeni, da so negativna in pozitivna odstopanja inflacije od ciljne ravni enako nezaželena. Ko gospodarstvo deluje blizu spodnje meje nominalnih obrestnih mer, so potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne utrdijo. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo,« je sporočila ECB na svoji spletni strani.
Svet ECB je še potrdil, da harmonizirani indeks potrošniških cen (HICP) ostaja ustrezno merilo cenovnih gibanj. Priporočil je, da se tudi stroški lastništva stanovanjskih nepremičnin sčasoma vključijo v omenjeni indeks, kar pa bo večletni cilj, v sodelovanju z evropskim statističnim organom, Eurostatom. Sicer pa ECB ohranja svoje obstoječe obrestnem mere, kot glavne instrumente svoje denarne politike.
Premik v zeleno in podnebne stresne teste
Svet je pri tem tudi potrdil, da imajo podnebne spremembe globoke posledice tudi za cenovno stabilnost, in zato sprejel obširen akcijski načrt ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami. ECB bo razvila nove eksperimentalne kazalnike, ki bodo zajemali ustrezne zelene finančne instrumente in ogljični odtis finančnih institucij ter njihovo izpostavljenost fizičnim tveganjem, povezanim s podnebjem.
Da bi ocenila izpostavljenost eurosistema tveganju podnebnih sprememb, bo ECB leta 2022 začela izvajati podnebne stresne teste v bilanci stanja eurosistema, pri čemer bo izkoristila metodologijo za preizkus podnebnega stresnega testa za celotno gospodarstvo.
ECB bo tudi preverila, ali so bonitetne agencije, sprejete v okvir za ocenjevanje kreditnega sistema eurosistema, razkrile potrebne informacije, iz katerih bo razumljivo, kako vključujejo tveganja podnebnih sprememb v svoje bonitetne ocene. Poleg tega bo ECB razmislila o razvoju minimalnih standardov za vključitev tveganj podnebnih sprememb v svoje notranje ocene.
ECB je sicer že začela upoštevati tveganja podnebnih sprememb tudi pri svojih postopkih skrbnega pregleda za nakupe obveznic podjetij.
Prva redna seja o denarni politiki, na kateri bo svet ECB uporabljal novo strategijo, bo 22. julija. Svet namerava v rednih presledkih ocenjevati ustreznost svoje strategije denarne politike. Naslednja ocena strategije denarne politike bo opravljena leta 2025.
Lagardova pričakuje nižanje inflacije v 2022 in 2023
»Naša inflacijska pričakovanja za letos znašajo približno dva odstotka, česa takega nismo videli že več kot osem let. A rast cen naj bi se upočasnila na 1,5 odstotka v 2022 in 1,4 odstotka v 2023. Na srednji rok torej računamo, da se bo inflacija stabilizirala pod našim ciljem,« je predsednica ECB Christine Lagarde napovedala že prejšnji teden v intervjuju za francoski časnik La Provence.
Na vprašanje, kakšne so meje in tveganja tiskanja denarja za pomoč gospodarstvu, je odvrnila, da »bi bilo najbolj resno tveganje, če ne bi storili ničesar«. Pri tem je ponovila sklep sveta ECB, da bodo spodbujevalni ukrepi denarne politike z odkupi obveznic in zelo ugodnimi posojili trajali vsaj do marca 2022, na drugi strani pa je zavrnila možnost za odpis dolga držav.
