Gospodarska rast bolj ugodno vpliva na denarnice šefov kot delavcev

Povprečne bruto plače v Sloveniji so se v zadnjem letu zvišale za tri odstotke.
Fotografija: Gradbeništvo, ki ima letos dela, kot že dolgo ne, je med panogami, kjer so se plače bolj dvignile. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Gradbeništvo, ki ima letos dela, kot že dolgo ne, je med panogami, kjer so se plače bolj dvignile. FOTO: Tomi Lombar

Ljubljana – Zaradi visoke gospodarske rasti v Sloveniji so se v zadnjem letu povišale tudi povprečne bruto plače, in sicer za tri odstotke. A sindikalistka Lidija Jerkič meni, da je prostora za rast plač še precej in te se bodo še poviševale. Tudi zaradi pritiskov s stavkami.

Slovenska gospodarska rast bo tudi v drugem četrtletju prehitevala evropsko, saj je podprta z izvozom, gradbeništvom in zasebno potrošnjo. Protekcionizem Donalda Trumpa je povzročil negotovost v evropskem gospodarstvu. Tudi nekatera slovenska podjetja so letos poročala o manjših naročilih iz tujine. Kljub vsemu je knjiga naročil slovenske industrije še vedno nadpovprečna. Po prekinitvi rasti v začetku leta se je izvoz okrepil, tako da je bil v prvih petih mesecih letos 11 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Na začetku drugega četrtletja se je ponovno povečal tudi obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Zaradi nekaterih državnih infrastrukturnih projektov, zasebnih naložb in občinskih investicij pred lokalnimi volitvami močno raste tudi gradbeništvo. Vrednost gradbenih del v prvih petih mesecih letos je bila petino višja kot v enakem obdobju lani.

Ob ugodnih razmerah na trgu dela in velikem zaupanju potrošnikov se še naprej povečuje trošenje gospodinjstev. Ta so povečala nakupe trajnih dobrin, predvsem osebnih avtomobilov, pohištva in gospodinjskih naprav. Veliki so ostali tudi izdatki za nekatere poltrajne dobrine in storitve, povezane s preživljanjem prostega časa.
 

Kako rast plač sledi rasti BDP


Bruto povprečna plača v Sloveniji je od maja 2014 do maja 2018 v Sloveniji zrasla s 1536,96 na 1663,23 evra. V štirih letih je bila rast bruto plač osemodstotna, v zadnjem letu triodstotna. Letos so se plače povečale predvsem v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. V javnem sektorju pa je rast posledica uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta, ugotavljajo v uradu za makroekonomske analize in razvoj.

»Prihodnja rast plač bo predvsem odvisna od dinamike v storitvenem sektorju in od izida novega kroga kolektivnih pogajanj. Plače v zasebnem sektorju se krepijo za več kot štiri odstotke na leto,« je povedal Ivanc. Ta predvideva, da bo realna rast plač letos med 1 in 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa med 1,5 in 2 odstotka. Tako bo nominalna okoli sedemodstotna rast BDP blizu rasti mase plač, ki bo pri okoli šestih odstotkih. Masa plač se bo torej povečala tako zaradi višjih plač kot večjega števila zaposlenih.

Infografika Delo
Infografika Delo


Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je dejala, da je prostora za rast plač še veliko: »Trend rasti plač se je obrnil navzgor nekoliko hitreje, kot je bil še pred pol leta, na kar vpliva tudi pomanjkanje delavcev. Na drugi strani imamo še precejšen prostor za rast plač glede na rasti produktivnosti, prodaje in dobičkov. Ne govorimo o panogah, ki so na robu, ampak o podjetjih, kjer je dodana vrednost na zaposlenega krepko čez 40.000 evrov, plače pa se temu niso prilagajale.«

Po njenem mnenju bo rast plač do konca leta tudi zaradi stavkovnih pritiskov: »Ne spomnim se leta, ko bi bili pritiski na plače s stavkovnimi zahtevami tako veliki kot letos, tudi v Evropi. Pred nekaj leti so delavci stavkali zaradi neizplačil plač ali prispevkov zdaj pa za višje plače. To kaže, da delodajalci držijo pipico zaprto, dokler ljudje niso dovolj sitni. Potem pa pipice odprejo.«


Šefovske plače bolj rastejo kot delavske


Pogledali smo, kako je s plačami šefov in zaposlenih nekaterih bolj izpostavljenih družb. Predsednik uprave Gorenja je lani prejel pol milijona evrov prejemkov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej, medtem ko so plače zaposlenih v velenjski družbi v povprečju zrasle za 5,8 odstotka. Najbolje plačani menedžer pri nas Jože Colarič, ki vodi Krko, je lani zaslužil več kot 900.000 evrov oziroma skoraj četrtino več kot leto prej, medtem ko so se stroški dela v tej skupini povečali za 4,6 odstotka. Tudi šef Intereurope Ernest Gortan je lani prejel skoraj četrtino več ali dobrih 170.000 evrov, izdatki za prejemke zaposlenih v tej družbi pa so bili višji za 2,2 odstotka. Zdaj že nekdanji predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić je lani zaslužil približno desetino več kot leta 2016 oziroma skoraj 225.000 evrov, stroški dela na ravni skupine pa so zrasli za 5,5 odstotka.

A povsod plače direktorjev niso rasle bolj od plač zaposlenih. Tudi plača predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika se je lani povišala na 350.000 evrov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot leto prej, a so stroški dela v tej skupini zrasli za 14 odstotkov. Plača prvega moža NLB Blaža Brodnjaka pa je ostala skoraj nespremenjena, medtem ko so se stroški dela zaradi odpuščanja malenkost zmanjšali.
 

Brezposelnost najmanjša po desetih letih


Plače se povečujejo zaradi gospodarske rasti in pomanjkanja ustrezne delovne sile. V Sloveniji je bilo junija po podatkih zavoda za zaposlovanje registriranih 74.988 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot junija lani. Večina od teh je dolgotrajno brezposelnih, ki jih delodajalci ne morejo vključiti na trg dela.

Infografika Delo
Infografika Delo


Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je nižja kot v Evropski uniji in območju evra. V zadnjem je bilo junija brez službe 8,3 odstotka ljudi, v Evropski uniji 6,9 odstotka, v Sloveniji pa 5,6 odstotka, kažejo včeraj objavljeni podatki Eurostata. Brezposelnost v območju evra je najnižja po decembru 2008, v Evropski uniji pa po maju 2008.

Komentarji: