Gospodarstvo zahteva umik NEPN in popravo
Opozarjajo, da bi sedanji NEPN podražil elektriko za dvakrat in ogrozil 200.000 delovnih mest v gospodarstvu.
Odpri galerijo
Brez hidroelektrarn in jedrske energije bo NEPN zelo drag. FOTO: Tadej Regent/Delo
Brezogljičnost ni vprašanje, tja moramo, a Slovenija za to potrebuje dober strateški dokument, pravi Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. A pripravljavci NEPN niso upoštevali nobene pripombe industrije, čeprav je ta porabnica 47 odstotkov energije, po NEPN pa naj bi porabo do 2030 znižala za 46 odstotkov.
Industrija je sicer naredila že veliko, prihodke je povečala za 56 odstotkov, dodano vrednost za 53 odstotkov, porabo energije pa le za devet odstotkov. Veliko družb je v svetovnem vrhu, zanjo na trgu ni boljših tehnologij. Na sončnih elektrarnah pa ta industrija ne more temeljiti.
Na GZS dvomijo, da bo brez hidroelektrarn mogoče doseči cilj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije. Že letošnjega cilja (25 odstotkov) ne bomo dosegli, za kar nam grozi kazen 35 milijonov evrov. Vekoslav Korošec iz GZS je opozoril, da smo imeli nekoč v Sloveniji 6000 žag, mlinov in kovačnic, in da znamo narediti 90 odstotkov hidroelektrarne. Tudi z jedrsko energijo imamo dolgoletne izkušnje. Korošec je opozoril še na možnost izrabe biomase.
Poleg hidroelektrarn so v GZS tudi za novo jedrsko elektrarno, a zanjo se je treba odločiti že zdaj, ne šele 2027. »Brez tega nas bo država pahnila v uvozno odvisnost, kar lahko pomeni dvakrat dražjo elektriko, in širitev energetske revščine z deset na 20 odstotkov prebivalcev Slovenije. Novih naložb v Sloveniji ne bo, slovenske naložbe pa se bodo selile drugam, kar bo ogrozilo prihodke 200.000 zaposlenih in tudi državni proračun. Za povrh bo povprečno gospodinjstvo moralo v obnovljive vire vložiti približno 10.000 evrov,« pravi Sonja Šmuc. Antonija Božič Cerar iz GZS je dodala, da država z industrijo ubija tudi reciklažo različnih materialov, kar poudarja evropski zeleni dogovor.
Gospodarska zbornica je danes poslala poziv, da umaknejo NEPN 4.1 in pripravijo NEPN 4.2 ministrstvom za gospodarstvo, za okolje in prostor ter za infrastrukturo in še uradu predsednika vlade. »Neodgovorno je sprejemati takšne zaveze, ki nimajo možnosti uresničitve, hočemo realne podlage,« še pravi Sonja Šmuc in dodaja, da je rok za oddajo dokumenta v Bruselj odgovornost vlade. IZ GZS so poslali ustrezne pripombe večkrat in pravočasno.
Industrija je sicer naredila že veliko, prihodke je povečala za 56 odstotkov, dodano vrednost za 53 odstotkov, porabo energije pa le za devet odstotkov. Veliko družb je v svetovnem vrhu, zanjo na trgu ni boljših tehnologij. Na sončnih elektrarnah pa ta industrija ne more temeljiti.
Na GZS dvomijo, da bo brez hidroelektrarn mogoče doseči cilj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije. Že letošnjega cilja (25 odstotkov) ne bomo dosegli, za kar nam grozi kazen 35 milijonov evrov. Vekoslav Korošec iz GZS je opozoril, da smo imeli nekoč v Sloveniji 6000 žag, mlinov in kovačnic, in da znamo narediti 90 odstotkov hidroelektrarne. Tudi z jedrsko energijo imamo dolgoletne izkušnje. Korošec je opozoril še na možnost izrabe biomase.
Tudi za električne avtomobile potrebujejo jeklo in aluminij, pravijo na GZS. FOTO: Jure Eržen/Delo
Poleg hidroelektrarn so v GZS tudi za novo jedrsko elektrarno, a zanjo se je treba odločiti že zdaj, ne šele 2027. »Brez tega nas bo država pahnila v uvozno odvisnost, kar lahko pomeni dvakrat dražjo elektriko, in širitev energetske revščine z deset na 20 odstotkov prebivalcev Slovenije. Novih naložb v Sloveniji ne bo, slovenske naložbe pa se bodo selile drugam, kar bo ogrozilo prihodke 200.000 zaposlenih in tudi državni proračun. Za povrh bo povprečno gospodinjstvo moralo v obnovljive vire vložiti približno 10.000 evrov,« pravi Sonja Šmuc. Antonija Božič Cerar iz GZS je dodala, da država z industrijo ubija tudi reciklažo različnih materialov, kar poudarja evropski zeleni dogovor.
Gospodarska zbornica je danes poslala poziv, da umaknejo NEPN 4.1 in pripravijo NEPN 4.2 ministrstvom za gospodarstvo, za okolje in prostor ter za infrastrukturo in še uradu predsednika vlade. »Neodgovorno je sprejemati takšne zaveze, ki nimajo možnosti uresničitve, hočemo realne podlage,« še pravi Sonja Šmuc in dodaja, da je rok za oddajo dokumenta v Bruselj odgovornost vlade. IZ GZS so poslali ustrezne pripombe večkrat in pravočasno.
