IMF rahlo zvišal napoved za svetovno gospodarstvo

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v primerjavi z aprilskimi projekcijami rahlo zvišal napoved svetovne gospodarske rasti, in sicer v letos z 2,8 na tri odstotke in v prihodnjem letu s treh na 3,1 odstotka. Globalni trgovinski šoki, v prvi vrsti Trumpove carine, zdaj odločilno vplivajo, da je gospodarska dinamika po svetu znatno počasnejša, kot je bila v obdobju pred pandemijo (v povprečju 3,7 odstotka).

Za evrsko območje zdaj IMF za letos načrtuje enoodstotno povečanje gospodarstva, kar je za 0,2 odstotne točke več, kot je predvideval v aprilu. Rast v Nemčiji, naj bi bila še vedno zgolj simbolična, 0,1-odstotna, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 0,9 odstotka. Slovenija sicer v tokratne vmesne napovedi ni vključena. Aprila so nam za letos napovedali 1,8-odstotno rast, nove projekcije za našo državo pa bodo objavljene sredi oktobra, na letnem zasedanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu.  

Med razlogi za nekaj boljše svetovne obete je sicer tudi dejstvo, da so se ameriške efektivne carinske stopnje od aprilskih skrajnih Trumpovih napovedi vendarle znižale s 24 na približno 17 odstotkov. Kljub temu pa carine ostajajo na zgodovinsko visokih ravneh, pričakovanja za naprej pa ostajajo močno negotova. Kot še ugotavlja glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas, je k skromnemu izboljšanju gospodarskih pričakovanj prispevalo tudi to, da se je – v izogib visokim napovedanim ameriškim carinam –, evropski in azijski izvoz v ZDA že v prvem četrtletju močno povečal. Poleg tega so se z zniževanjem inflacije in obrestnih mer izboljšali tudi pogoji financiranja.

Kljub temu pa so tveganja za svetovno ekonomijo obrnjena navzdol. Če bi zdaj sprejeti trgovinski dogovori z ZDA propadli, bi se svetovni BDP že v prihodnjem letu znižal za 0,3 odstotne točke, opozarja Gourinchas. Po drugi strani pa bi se svetovna rast okrepila, če bi trgovinska pogajanja privedla do predvidljivega okvira in znižanja carin. Po osnovnem scenariju IMF se bo sicer delež svetovne trgovine v BDP znižal, in sicer s 57 odstotkov v 2024 na 53 odstotkov v letu 2030.

Ključna je stabilnost v svetovni trgovini

Ponovna vzpostavitev stabilnosti v trgovinski politiki je zdaj po mnenju IMF ključna prednostna naloga in bistvenega pomena za zmanjšanje negotovosti. Zato vse vse strani pozivajo, naj rešijo trgovinske spore in se dogovorijo o jasnih in predvidljivih okvirih. Pomembno je ohraniti načelo neodvisnosti centralnih bank. Dejstvo, da so centralne banke po vsem svetu kljub nedavnemu porastu inflacije dosegle uspešen »mehak pristanek«, je v veliki meri posledica njihove neodvisnosti in težko prislužene verodostojnosti, menijo v organizaciji s sedežem v Washingtonu.

Kar zadeva prihodnja tveganja, bi stopnjevanje geopolitičnih napetosti, zlasti na Bližnjem vzhodu ali v Ukrajini, lahko v svetovno gospodarstvo prineslo nove negativne pretrese na strani ponudbe. Ladijske poti in dobavne verige bi lahko bile motene, medtem ko bi cene surovin naraščale, zlasti če bi bila, za razliko od junija, poškodovana dobavna infrastruktura. Taki dogodki bi zmanjšali rast in ponovno sprožili inflacijske pritiske. Centralne banke bi se lahko soočile s težjimi kompromisi, saj se že tako soočajo z izzivi trgovinskega okolja, poudarja IMF.