IMF zaradi omikrona in težav velikih znižal obete za 2022
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v primerjavi z lanskim oktobrom znižal napoved letošnje gospodarske rasti za kar za pol odstotne točke, s 4,9 na 4,4 odstotka. Nadaljevanje pandemije z virusno različico omikron ter višje cene energije in motnje v dobavnih verigah, ki so zvišale inflacijo, so glavni razlogi, da svet stopa v leto 2022 v slabši gospodarski kondiciji od pričakovane, ugotavljajo analitiki. Za leto 2023 je predvidena nadaljna upočasnitev globalne rasti na 3,8 odstotka.
Poslabšane svetovne gospodarske napovedi so še zlasti posledica znatne upočasnitve rasti v največjih dveh gospodarstvih. IMF je tako pred dobrimi tremi meseci predvidel za ZDA še 5,2-odstotno rast v 2022, potem pa je napoved znižal za kar 1,2 odstotne točke, na štiri odstotke. Velik pomik navzdol je tudi pri Kitajski, kjer je napoved znižana za 0,8 odstotne točke na 4,8 odstotka, vzrok so tudi motnje v stanovanjskem in nepremičninskem sektorju.
Podobno za 0,8 odstotne točke nižjo rast IMF napoveduje tudi Nemčiji, njeno gospodarstvo naj bi letos zraslo le za 3,8 odstotka, ob tem, da je bila za Nemce že lanska le 2,7-odstotna rast precejšnje razočaranje po kar 4,6-odstotnem padcu v letu 2020. Podobno rast kot Nemčija naj bi letos beležili tudi Italija in Francija. Za celotno evrsko območje je sicer IMF znižal letošnjo napoved za 0,4 odstotne točke na 3,9 odstotka. Posebne napovedi za Slovenijo tokrat ni pripravil.
Globalno gledano je zdaj prva gospodarska lokomotiva Indija, ki so ji v IMF zvišali napoved rasti za pol odstotne točke na kar devet odstotkov, kolikor je po prvih ocenah znašala tudi lani.
Kar zadeva inflacijo, IMF sicer zdaj meni, da bo vztrajala dlje, kot je pričakoval lani oktobra, za razviti svet pa letos napoveduje 3,9-odstotno rast cen.
Glavna tveganja
Ob številnih tveganjih bodo na dinamiko prihodnjega gospodarskega razvoja vplivali nadaljni potek pandemije, nekoliko bolj zategnjena denarna politike v ZDA in njene posledice za pogoje financiranja po svetu, razrešitev motenj v dobavnih verigah in morebitni prenos plačnih pritiskov v višjo inflacijo. Vse bolj v ospredje pa stopajo tudi druga tveganja, kot so naravne katastrofe ki so posledica podnebnih sprememb in pa naraščajoča geopolitična trenja.
IMF ob tem znova poziva k učinkoviti globalni zdravstveni strategiji, ki bi vsem po svetu omogočila dostop do cepiv, testov in zdravljenja in s tem preprečila nastanek novih nevarnih različic virusa.
