Rast delnic se je iz oktobra nadaljevala v november. Ameriške delnice so se podražile za 5,4 odstotka in evropske za 6,8 odstotka, nemške pa so zabeležile 8,6-odstotno rast. Razlogi so v upočasnjevanju rasti inflacije in šibkejšem dolarju, pocenitvi energentov ter rahljanju ničelne tolerance do koronavirusa na Kitajskem.

Umirjanje inflacije

Ameriška centralna banka (Fed) je 2. novembra dvignila zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk, in sicer na štiri odstotke. Desetega novembra je vlagatelje predvsem presenetila novica o nižji od pričakovane letni stopnji inflacije (7,7 odstotka), kar je za pol odstotne točke nižje od septembrskih 8,2 odstotka.

Kljub temu je konec novembra predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell poudaril, da je inflacija še vedno previsoka in da brez cenovne stabilnosti ne bodo dosegli trajnega obdobja robustnega trga dela. Referenčno obrestno mero je treba zato držati visoko dlje časa.

INFOGRAFIKA: Delo

Od marca je Fed dvignil zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 375 bazičnih točk (z 0,025 na štiri odstotke), vendar bodo pravi učinki hitrega zaostrovanja občutni šele v prihodnje. Pojavlja se skrb, da bo takšno zaostrovanje monetarne politike ameriško gospodarstvo pahnilo v recesijo, kar je vidno tudi pri nižanju donosnosti obveznic. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je z novembrskega vrha pri 4,22 znižala na 3,61 odstotka. Nižja inflacija v ZDA je prav tako prispevala k šibkejšemu dolarju, njegova vrednost se je z 1,03 znižala na 0,96 evra.

Strah pred recesijo se pojavlja tudi v evroobmočju. Evropska centralna banka (ECB) se z dvigi referenčne obrestne mere, ki je trenutno na 1,5 odstotka, počasi premika iz nevtralnega območja v restriktivno. Inflacija se je prvič po 18 mesecih z oktobrskih 10,6 odstotka upočasnila na novembrskih 10 odstotkov. Ključni razlog je v upočasnitvi rasti cen energentov, k čemur je pripomogel tudi nekoliko toplejši oktober.

Kitajska in covid-19

Zaradi omejitev kitajske ničelne tolerance do koronavirusa trpijo prebivalci, majhna in srednja podjetja, nižajo se cene nepremičnin in posledično upada celotna gospodarska aktivnost. Kitajska je sredi novembra zmanjšala čas preživetja v karanteni za popotnike in osebe, ki so bile v bližnjem stiku z okuženim, prav tako pa so zmanjšali potrebo po testiranjih. Na ulicah so se pojavili tudi protesti proti omejitvam, kar povečuje verjetnost postopne ukinitve ničelne tolerance. Kitajske delnice so novembra pridobile vrtoglavih 26,6 odstotka.

Cena nafte

K višjim cenam delnic je dodatno pripomogla nižja cena nafte brent, ki se je samo v novembru s 94,8 pocenila na 85,4 dolarja. Skupina G7 je novembra predlagala uvedbo cenovne kapice na rusko nafto med 65 in 70 dolarji. To je cenovni razpon, ki bi po mnenju G7 še vedno omogočal pritok ruske nafte, bi pa omejil ruski prihodek. Dodatno na nižjo cene nafte vpliva omejeno kitajsko povpraševanje, ki se bo v primeru postopnega sproščanja covidnih ukrepov začelo povečevati, kar pa bo povzročilo višanje cene nafte.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Delnice zaradi dobrih rezultatov podjetij rastejo že vse od konca septembra, pomagata jim tudi upočasnjevanje inflacije in zmanjšanje strahu pred energetsko krizo. Smo v turbulentnem obdobju, kjer se blago in storitve dražijo, delnice rastejo, centralne banke dvigujejo referenčne obrestne mere in raste strah pred recesijo.

Fed bo do marca prihodnjega leta postopoma dvigoval zgornjo mejo referenčne obrestne mere proti petim odstotkom, ECB pa jo bo do junija dvigovala proti 2,8 odstotka. Ob dosegu teh ciljev lahko pričakujemo, da si bodo centralne banke vzele premor od dvigov obrestnih mer in spremljale, kakšen vpliv ima dotedanja monetarna politika na inflacijo.