Maastricht je majhno nizozemsko mesto, ki meče veliko gospodarsko senco. Leta 1992 so se tam zbrali evropski voditelji, da bi podpisali pogodbo, na podlagi katere je bil uveden evro. Obljubili so, da bodo proračunski primanjkljaj ohranili pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa pod 60 odstotki.
Številke so bile nesmiselne; eden od uglednih ekonomistov jih je označil za »fiskalno numerologijo«. Vendar je bilo na podlagi teh določeno, kaj velja za ugledno, neodvisno fiskalno politiko – celo daleč onkraj meja Evrope.
Kitajska se, na primer, ponaša s tem, da je norme izpolnjevala v dobrem in slabem. Leta 2009, ko je bila svetovna finančna kriza na vrhuncu, je njen uradni primanjkljaj znašal manj kot 2,8 odstotka. Zato je presenetljivo, da je Kitajska v zadnjih petih letih trikrat presegla ...
Komentarji