Koalicijska pogodba je nedorečena in ne omogoča načrtovanja
Program za delo koalicije 2022–2026 »vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki v veliki meri presegajo štiriletni mandat. Z vidika javnih financ je ena izmed ključnih usmeritev koalicijske pogodbe postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v EU27. Takšna usmeritev je poleg metodološke dvomljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom,« ugotavlja fiskalni svet v oceni koalicijske pogodbe Golobove vlade.
Temeljna usmeritev koalicijske pogodbe je večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti. Ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javnofinančne agregate, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov, še ugotavlja fiskalni svet, ki ponavlja opozorilo, da »rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Pri tem koalicijska pogodba precej izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima pogodbama.«
Financiranje naj bi zagotavljala tudi povečana poraba sredstev EU, deloma pa tudi alternativni, a v koalicijski pogodbi še nedoločeni viri financiranja, zato nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja. Pretežna uresničitev ekonomske politike, zastavljene v koalicijski pogodbi, bi sicer predstavljala odklon od fiskalnih gibanj, predstavljenih v scenariju nespremenjenih politik iz programa stabilnosti 2022, ki so nakazovala postopno konsolidacijo javnih financ. Z zastojem konsolidacije bi se povečalo tveganje za doseganje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v prihodnjih letih.
V koalicijski pogodbi so na nekaj mestih omenjene tudi zaveze za zagotavljanje (dolgoročne) javnofinančne vzdržnosti v povezavi z ukrepi, ki jih navaja. Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance, vendar tudi tu ukrepov natančneje ne opredeljuje.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, še ocenjuje, da »koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti, tako iz vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov«. V zvezi s tem fiskalni svet predlaga »približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice.«
Kračun: V pogodbi poudarjen državni intervencionizem
Kračun je sicer že prejšnji teden posebej za Delo povedal, da koalicijska pogodba »ni kvantificirana, zato je nemogoče realno oceniti, kakšne so njene fiskalne posledice«. Po drugi strani pa je v njej »poudarjen državni intervencionizem, nameni iz koalicijske pogodbe povečujejo tisti del BDP, ki bo porabljen v okviru države in o katerem odloča država. Pogodba je zelo ambiciozna na strani javne porabe, načrti bodo zahtevali velika javna sredstva. V nekaterih pogledih pa so prisotne tudi zamisli, kako sfinancirati projekte tudi ne nujno iz javnih sredstev. Kljub temu pa je v njej precejšnje tveganje fiskalnih neravnovesij. Realizacija temeljnih usmeritev iz koalicijske pogodbe bi lahko pomenila odmik od napovedane konsolidacije javnih financ,« nam je še povedal predsednik fiskalnega sveta.
