Kripto ima prihodnost, če zavlada zaupanje
Tehnologija in finance: za preboj v resen naložbeni razred je potrebna vpletenost institucionalnih vlagateljev.
Odpri galerijo
Zaradi velikih regulatornih tveganj so se uveljavljeni vlagatelji projektom ICO bolj ali manj izogibali, prepričale jih niso niti kampanje, kakršna je bila v londonski finančni četrti Canary Wharf aprila letos. Foto Reuters
Leto dni po tem, ko so vrednosti kriptovalut dosegle svoj vrh in doživele zlom, se zdi, da je vrhunec aktivnosti minil tudi za eno obetavnejših izpeljank kriptosveta. Podjetniški projekti, financirani z izdajo »kovancev«, so največjo številčnost in skupni obseg zbranih sredstev izkazali v prvi polovici letošnjega leta, že v jeseni pa se je zanimanje vlagateljev močno ohladilo.
Prve ponudbe kovancev oziroma ICO (Initial Coin Offering) so vrsta zbiranja osnovnega kapitala, kjer podjetje (tipično je to tehnološki start-up) vlagateljem ponudi novo vrsto kriptovalute, ki jo lahko vplačajo s klasično, »fiat« valuto (evro, dolar) ali z uveljavljeno kriptovaluto (na primer bitcoin).
Gre za zelo netradicionalen način zbiranja sredstev vlagateljev, ki se je resno pojavil šele na začetku leta 2017, ko se je začenjal tudi bum vrednosti kriptovalut.
Priljubljenost projektov ICO se je povečevala vse do prvih mesecev letošnjega leta, je razvidno iz podatkov, ki jih zbira analitska družba Coinschedule. Marca letos se je »zavrtelo« 90 projektov, ki so skupaj zbrali 4,25 milijarde dolarjev kapitala. Naslednji (in do zdaj najvišji) vrh je bil julija, ko se je v bolj za vlagatelje podalo 98 projektov, ki so iztržili kar 5,8 milijarde dolarjev. V prihodnjih mesecih se je vročica umirila in oktobra je aktivnost na področju ICO zmanjšala na raven izpred leta dni.
Del odgovora, zakaj je tako, je najbrž prav v časih največjega buma. Letošnji marec, na primer, sta na svetovni sceni zaznamovala predvsem dva precej razvpita projekta. Telegram, razvijalec aplikacije za varno izmenjevanje sporočil, je zbral 1,8 milijarde dolarjev, vendar se je hitro zapletel v škandal. Prvi del izdaje kovancev je prodal v zasebni izdaji, po nižji ceni, del teh vlagateljev pa jih je že na začetku javnega ICO prodal in mastno zaslužil …
Februarja in marca je potekal tudi zelo kontroverzen projekt izdaje venezuelske državne kriptovalute petro – od katere pa država do danes ni imela konkretnih koristi. Tudi Slovenija (ki je, mimogrede, po številu izvedenih projektov ICO na zelo visokem 19. mestu v svetu) je zaznala nekaj primerov, ko izdajatelji kovancev z zbranim denarjem v resnici niso vedeli, kaj početi (saj je njihovo osnovno poslovno idejo zlom kriptotrga preprečil), ali pa so ga po padcu vrednosti kriptovalut celo vrnili vlagateljem, da bi omejili nastalo škodo.
Navdušenje nad projekti ICO je tesno povezano z navdušenjem nad kriptovalutami, ki je pritegnilo tudi veliko špekulativnih vlagateljev, željnih hitrega zaslužka. Večina poslovnih idej, ki so zbirale denar z ICO, temelji na tehnologiji veriženja blokov (blockchain), ki pa je še na prezgodnji stopnji razvoja, da bi v resnici lahko vedeli, kako uspešna bo in v katerih sektorjih se bo to zgodilo, poudarjajo analitiki.
Ko je popustil balon vrednosti bitcoina (njegova vrednost od skoraj 20.000 dolarjev decembra lani se je zmanjšala za skoraj tri četrtine) in drugih kriptovalut, se je zmanjšalo tudi zaupanje v projekte, ki so bili povezani z njimi. Po ocenah analitikov je okoli tisoč kriptovalut, kovancev ali žetonov že ugasnilo, pričakujejo pa, da bo propadla tudi večina podjetniških idej s projekti ICO iz prvega vala.
»V zgodovini so redki trgi, ki so popolnoma izumrli, dogodki, ko cene prehitevajo produkt oziroma v našem primeru dejansko uporabno vrednost kriptovalut, pa se dogajajo redno. Tehnologija blockchain je nesporna in dobra, pričakovanja za cene posameznih kriptovalut so prehitevale dejanski razvoj in možnosti množične uvedbe tehnologije na trg. Podobno smo videli v balonu 'pika com' na prelomu tisočletja, v maniji tulipanov na Nizozemskem v 17. stoletju in ne nazadnje na začetku zadnje finančne krize v nam najbližjem balonu balkanskih delnic. Baloni se dogajajo in se bodo vedno dogajali. Gre za psihologijo trgov, ki ni dejansko povezana s samo vrednostjo finančnega produkta. Pok balona je bil neizogiben in dobro je, da se je zgodil v tako zgodnji fazi. Zdaj se bodo stvari postavile na močnejše temelje, posamezne dobre valute bodo prehitevale trg. V nekatere, ki bi to lahko bile, se denar že seli, medtem ko bo verjetno 90 odstotkov drugih projektov kovancev in žetonov odmrlo,« je v pogovoru za Delo povedal dober poznavalec kriptotrga.
V primerjavi z razmerami pred letom dni pa na trgu vlada precejšnje zatišje. To priznava tudi naš sogovornik, ki je sodeloval pri vzpostavitvi trgovalne platforme za kriptovalute in z njimi povezane produkte. Pravi, da se je »promet precej zmanjšal«, zdaj pa projekt preusmerja na področje, kjer bo manj odvisen od trgovanja.
Mesečni promet s kriptovalutami na svetovni ravni je novembra dosegel 235,8 milijarde dolarjev, pravijo podatki spletne strani CryptoCompare. To je sicer trikrat več kot septembra 2017, ko se je najmočnejše napihovanje bitcoinovega balona šele začelo, vendar le polovica zneska z decembra lani. Tudi tržna kapitalizacija vseh kriptovalut, ki je na vrhuncu januarja letos presegla 800 milijard dolarjev, je zdaj ocenjena na 120 milijard.
Poleg tehnologije, ki bo morala dokazati praktično uporabnost, je za preživetje kriptodejavnosti ključno zaupanje. Prvi vlagatelji v kriptovalute so bili tehnološki zanesenjaki. Ti so prej kot finančne koristi pričakovali več svobode v tehnologiji, ki omogoča decentralizirano izmenjavo podatkov in nima osrednjih institucij, ki bi jo nadzirale.
Začetek rasti vrednosti je najprej pritegnil špekulante, kasneje pa še širše množice zelo slabo poučenih vlagateljev. Danes analitiki ugotavljajo, da »prvopristopniki« v poslu še vztrajajo, mnogi so tudi akumulirali precej kapitala, drugi so se osmoljeni umaknili. Težava je, da novih vlagateljev ni. Ankete kažejo, da med tistimi, ki v kripto še niso vlagali, zaupa manj kot pet odstotkov vprašanih, medtem ko je skoraj tretjina ljudi do takih naložb zelo skeptična.
»Manjka regulacija, ki bo uredila trg na način, da bo pripravljen za množični sprejem na kripto tehnologiji temelječih produktov. V sedanjem sistemu 'divjega zahoda' ni prav nobene možnosti, da bi postal del prevladujočih financ, ker je sistem preveč špekulativen in nevaren za nepoučene vlagatelje. Verjetno bo prihodnost kriptovalut bolj v zaprtih blockchain verigah, kjer bo 'regulator' bedel nad transakcijami in denarnicami vlagateljev, pri čemer bo s tem dosežena zahtevana stopnja varnosti, kakršno poznamo pri transakcijah s fiat denarjem,« odgovarja naš sogovornik na vprašanje, kaj se mora spremeniti, da bo kripto postal 'resen' naložbeni razred.
In, ali si uveljavljeni finančni svet sploh želi, da se blockchain in kriptovalute utrdita? »Da, finančni svet potrebuje hitrost transakcij in lahkotnost prenosa denarja, vendar želi imeti nadzor nad dogajanjem. To je normalno. Pomembnost blockchaina je nesporna in prinaša preveč prednosti, da bi takšno tehnologijo zavračali,« je prepričan sogovornik.
Tudi to, da bodo kriptosvet sprejele in posvojile uveljavljene finančne institucije, je povezano predvsem z varnostjo in zaupanjem v sistem. V raziskavi londonske svetovalne družbe Greenwich Associates, objavljeni septembra, je 72 odstotkov vprašanih institucionalnih vlagateljev izrazilo prepričanje, da ima kriptovaluta mesto v prihodnji arhitekturi finančnega sistema.
Institucionalni vlagatelji navajajo, da so do investiranja v kriptovalute zadržani zaradi negotovosti v zvezi s prihodnjo regulacijo področja, nezaupanjem v obstoječo tržno infrastrukturo ter zaradi tveganja, da lahko naložbe v kriptovalute ukradejo.
Medtem ko bo na prvi dve dilemi moral odgovoriti razvoj nadzornih ustanov in tehnologije blockchain, je zajezitev vdorov v trgovalne sisteme in kraj tako stvar tehnologije kot pripravljenosti komercialnih zavarovalnic, da ta tveganja zavarujejo.
»Številna kriptopodjetja, ki razmišljajo institucionalizirano in želijo pritegniti institucionalne vlagatelje, želijo svojo dejavnost primerno zavarovati. Vendar se prepogosto dogaja, da pri zavarovalnicah ne dobijo dovolj dobrega kritja za primerno ceno – tudi zato, ker imajo zavarovalnice premalo znanja s tega področja. Za sodelovanje z institucionalnim vlagateljem je zaradi regulatornih in pravnih zahtev praviloma nujno treba imeti zavarovanje urejeno,« je v pogovoru za Reuters na začarani krog opozoril Henri Arslanian, analitik v revizijski družbi PwC.
Prve ponudbe kovancev oziroma ICO (Initial Coin Offering) so vrsta zbiranja osnovnega kapitala, kjer podjetje (tipično je to tehnološki start-up) vlagateljem ponudi novo vrsto kriptovalute, ki jo lahko vplačajo s klasično, »fiat« valuto (evro, dolar) ali z uveljavljeno kriptovaluto (na primer bitcoin).
Gre za zelo netradicionalen način zbiranja sredstev vlagateljev, ki se je resno pojavil šele na začetku leta 2017, ko se je začenjal tudi bum vrednosti kriptovalut.
Spomladi so se zlivale milijarde
Priljubljenost projektov ICO se je povečevala vse do prvih mesecev letošnjega leta, je razvidno iz podatkov, ki jih zbira analitska družba Coinschedule. Marca letos se je »zavrtelo« 90 projektov, ki so skupaj zbrali 4,25 milijarde dolarjev kapitala. Naslednji (in do zdaj najvišji) vrh je bil julija, ko se je v bolj za vlagatelje podalo 98 projektov, ki so iztržili kar 5,8 milijarde dolarjev. V prihodnjih mesecih se je vročica umirila in oktobra je aktivnost na področju ICO zmanjšala na raven izpred leta dni.
Del odgovora, zakaj je tako, je najbrž prav v časih največjega buma. Letošnji marec, na primer, sta na svetovni sceni zaznamovala predvsem dva precej razvpita projekta. Telegram, razvijalec aplikacije za varno izmenjevanje sporočil, je zbral 1,8 milijarde dolarjev, vendar se je hitro zapletel v škandal. Prvi del izdaje kovancev je prodal v zasebni izdaji, po nižji ceni, del teh vlagateljev pa jih je že na začetku javnega ICO prodal in mastno zaslužil …
Februarja in marca je potekal tudi zelo kontroverzen projekt izdaje venezuelske državne kriptovalute petro – od katere pa država do danes ni imela konkretnih koristi. Tudi Slovenija (ki je, mimogrede, po številu izvedenih projektov ICO na zelo visokem 19. mestu v svetu) je zaznala nekaj primerov, ko izdajatelji kovancev z zbranim denarjem v resnici niso vedeli, kaj početi (saj je njihovo osnovno poslovno idejo zlom kriptotrga preprečil), ali pa so ga po padcu vrednosti kriptovalut celo vrnili vlagateljem, da bi omejili nastalo škodo.
Projekti za navdušence in špekulante
Navdušenje nad projekti ICO je tesno povezano z navdušenjem nad kriptovalutami, ki je pritegnilo tudi veliko špekulativnih vlagateljev, željnih hitrega zaslužka. Večina poslovnih idej, ki so zbirale denar z ICO, temelji na tehnologiji veriženja blokov (blockchain), ki pa je še na prezgodnji stopnji razvoja, da bi v resnici lahko vedeli, kako uspešna bo in v katerih sektorjih se bo to zgodilo, poudarjajo analitiki.
Ko je popustil balon vrednosti bitcoina (njegova vrednost od skoraj 20.000 dolarjev decembra lani se je zmanjšala za skoraj tri četrtine) in drugih kriptovalut, se je zmanjšalo tudi zaupanje v projekte, ki so bili povezani z njimi. Po ocenah analitikov je okoli tisoč kriptovalut, kovancev ali žetonov že ugasnilo, pričakujejo pa, da bo propadla tudi večina podjetniških idej s projekti ICO iz prvega vala.
»V zgodovini so redki trgi, ki so popolnoma izumrli, dogodki, ko cene prehitevajo produkt oziroma v našem primeru dejansko uporabno vrednost kriptovalut, pa se dogajajo redno. Tehnologija blockchain je nesporna in dobra, pričakovanja za cene posameznih kriptovalut so prehitevale dejanski razvoj in možnosti množične uvedbe tehnologije na trg. Podobno smo videli v balonu 'pika com' na prelomu tisočletja, v maniji tulipanov na Nizozemskem v 17. stoletju in ne nazadnje na začetku zadnje finančne krize v nam najbližjem balonu balkanskih delnic. Baloni se dogajajo in se bodo vedno dogajali. Gre za psihologijo trgov, ki ni dejansko povezana s samo vrednostjo finančnega produkta. Pok balona je bil neizogiben in dobro je, da se je zgodil v tako zgodnji fazi. Zdaj se bodo stvari postavile na močnejše temelje, posamezne dobre valute bodo prehitevale trg. V nekatere, ki bi to lahko bile, se denar že seli, medtem ko bo verjetno 90 odstotkov drugih projektov kovancev in žetonov odmrlo,« je v pogovoru za Delo povedal dober poznavalec kriptotrga.
Zatišje po »piku kače«
V primerjavi z razmerami pred letom dni pa na trgu vlada precejšnje zatišje. To priznava tudi naš sogovornik, ki je sodeloval pri vzpostavitvi trgovalne platforme za kriptovalute in z njimi povezane produkte. Pravi, da se je »promet precej zmanjšal«, zdaj pa projekt preusmerja na področje, kjer bo manj odvisen od trgovanja.
Mesečni promet s kriptovalutami na svetovni ravni je novembra dosegel 235,8 milijarde dolarjev, pravijo podatki spletne strani CryptoCompare. To je sicer trikrat več kot septembra 2017, ko se je najmočnejše napihovanje bitcoinovega balona šele začelo, vendar le polovica zneska z decembra lani. Tudi tržna kapitalizacija vseh kriptovalut, ki je na vrhuncu januarja letos presegla 800 milijard dolarjev, je zdaj ocenjena na 120 milijard.
Poleg tehnologije, ki bo morala dokazati praktično uporabnost, je za preživetje kriptodejavnosti ključno zaupanje. Prvi vlagatelji v kriptovalute so bili tehnološki zanesenjaki. Ti so prej kot finančne koristi pričakovali več svobode v tehnologiji, ki omogoča decentralizirano izmenjavo podatkov in nima osrednjih institucij, ki bi jo nadzirale.
Začetek rasti vrednosti je najprej pritegnil špekulante, kasneje pa še širše množice zelo slabo poučenih vlagateljev. Danes analitiki ugotavljajo, da »prvopristopniki« v poslu še vztrajajo, mnogi so tudi akumulirali precej kapitala, drugi so se osmoljeni umaknili. Težava je, da novih vlagateljev ni. Ankete kažejo, da med tistimi, ki v kripto še niso vlagali, zaupa manj kot pet odstotkov vprašanih, medtem ko je skoraj tretjina ljudi do takih naložb zelo skeptična.
Regulacija je pogoj za zaupanje
»Manjka regulacija, ki bo uredila trg na način, da bo pripravljen za množični sprejem na kripto tehnologiji temelječih produktov. V sedanjem sistemu 'divjega zahoda' ni prav nobene možnosti, da bi postal del prevladujočih financ, ker je sistem preveč špekulativen in nevaren za nepoučene vlagatelje. Verjetno bo prihodnost kriptovalut bolj v zaprtih blockchain verigah, kjer bo 'regulator' bedel nad transakcijami in denarnicami vlagateljev, pri čemer bo s tem dosežena zahtevana stopnja varnosti, kakršno poznamo pri transakcijah s fiat denarjem,« odgovarja naš sogovornik na vprašanje, kaj se mora spremeniti, da bo kripto postal 'resen' naložbeni razred.
In, ali si uveljavljeni finančni svet sploh želi, da se blockchain in kriptovalute utrdita? »Da, finančni svet potrebuje hitrost transakcij in lahkotnost prenosa denarja, vendar želi imeti nadzor nad dogajanjem. To je normalno. Pomembnost blockchaina je nesporna in prinaša preveč prednosti, da bi takšno tehnologijo zavračali,« je prepričan sogovornik.
Tudi to, da bodo kriptosvet sprejele in posvojile uveljavljene finančne institucije, je povezano predvsem z varnostjo in zaupanjem v sistem. V raziskavi londonske svetovalne družbe Greenwich Associates, objavljeni septembra, je 72 odstotkov vprašanih institucionalnih vlagateljev izrazilo prepričanje, da ima kriptovaluta mesto v prihodnji arhitekturi finančnega sistema.
Institucionalni vlagatelji navajajo, da so do investiranja v kriptovalute zadržani zaradi negotovosti v zvezi s prihodnjo regulacijo področja, nezaupanjem v obstoječo tržno infrastrukturo ter zaradi tveganja, da lahko naložbe v kriptovalute ukradejo.
Medtem ko bo na prvi dve dilemi moral odgovoriti razvoj nadzornih ustanov in tehnologije blockchain, je zajezitev vdorov v trgovalne sisteme in kraj tako stvar tehnologije kot pripravljenosti komercialnih zavarovalnic, da ta tveganja zavarujejo.
»Številna kriptopodjetja, ki razmišljajo institucionalizirano in želijo pritegniti institucionalne vlagatelje, želijo svojo dejavnost primerno zavarovati. Vendar se prepogosto dogaja, da pri zavarovalnicah ne dobijo dovolj dobrega kritja za primerno ceno – tudi zato, ker imajo zavarovalnice premalo znanja s tega področja. Za sodelovanje z institucionalnim vlagateljem je zaradi regulatornih in pravnih zahtev praviloma nujno treba imeti zavarovanje urejeno,« je v pogovoru za Reuters na začarani krog opozoril Henri Arslanian, analitik v revizijski družbi PwC.
