Lažja pot do zaposlovanja južnih sosedov, a navala ne bo
Hrvaški državljani se bodo od jutri lahko v slovenskih podjetjih zaposlili pod enakimi pogoji kot slovenski.
Odpri galerijo
Steklarna Rogaška je eno od podjetij, ki zaposluje Hrvate. Foto Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Slovenski trg dela se bo jutri odprl za hrvaške državljane. Ti se bodo torej lahko v slovenskih podjetjih zaposlili pod enakimi pogoji kot slovenski. Konec lanskega leta je bilo sicer v Sloveniji delovno aktivnih 6400 hrvaških državljanov. S sprostitvijo trga dela pa jih bo v treh letih vstopilo od tisoč do dva tisoč, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije.
Vlada je marca predlagala zakon o podaljšanju prehodnega obdobja za dve leti, v katerem hrvaški državljani ne bi imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, čemur je na ministrskem zboru nasprotoval le minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. S tem bi po mnenju vlade zagotovili nadaljnjo stabilnost slovenskega trga dela. Vendar ker državni zbor vladnega predloga ni obravnaval, bo od 1. julija omogočen prost dostop državljanom Hrvaške na slovenski trg dela.
Kljub 80.000 brezposelnim se s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečuje skoraj polovica vseh delodajalcev, med velikimi podjetji pa že skoraj 70 odstotkov. »Na trgu delovne sile imamo prost trg delovne sile na sever, na jug pa zaprt. Število zaposlenih se je povečalo, nezaposlenost se je zmanjšala pod 80.000, pomanjkanje ustreznega kadra pa je omejujoči dejavnik za rast slovenskega gospodarstva. Omogočiti moramo uvoz delovne sile,« je dejal Počivalšek. Po njegovem mnenju bo odprtje trga dela za Hrvate pomagalo obmejnemu gospodarstvu, da bo lažje zapolnilo potrebe po delovni sili.
Sprostitev trga dela za hrvaške državljane bo ugodno vplivala na pokrivanje potreb po delovni sili, saj imajo številni delodajalci težave pri pokrivanju ustrezne delovne sile, predvsem pri deficitarnih poklicih, menijo na zavodu za zaposlovanje. Slovenski delodajalci iščejo predvsem delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje in natakarje.
Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 6400 delovno aktivnih hrvaških državljanov – od tega je 1600 dnevnih migrantov – oziroma desetina vseh tujih državljanov, ki so pri nas delovno aktivni. Največ jih je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Največ Hrvatov z veljavnim delovnim dovoljenjem je bilo maja letos zaposlenih v Steklarni Rogaška, v ptujskem podjetju Rohrtech.si, podjetju INT Težak iz Markovcev, prekmurskem proizvajalcu avtodomov Carthago, proizvajalcu gotovih kopalnic Varis Lendava ter metliških tekstilnih podjetjih Beti in Komet plus. Hrvate torej zaposlujejo predvsem podjetja ob meji in prav za obmejno gospodarstvo je sprostitev trga dela lahko tudi najkoristnejša. Na obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da bodo delodajalci manjkajoče kadre lahko poiskali v sosednji državi. Po njihovem mnenju bo to pozitivno vplivalo na dejavnosti, v katerih kadra primanjkuje, to je predvsem v kovinarski dejavnosti, gradbeništvu, prevozništvu, gostinstvu in turizmu.
Varis Lendava zaposluje 40 hrvaških delavcev. Direktorica družbe Sabina Sobočan sprostitev trga dela podpira zaradi odprave birokratskih ovir. Na Hrvaškem iščejo monterje, keramičarje, pleskarje, zidarje in druge, po sprostitvi trga dela pričakujejo tudi vloge za delo v režiji. Tudi v Krki imajo nekaj zaposlenih iz Hrvaške, prav tako podpirajo odprtost trga dela. Zaradi bližine Hrvaške pričakujejo večji interes za delo v novomeškem generiku.
V novomeškem gradbincu CGP pa z odprtjem trga ne pričakujejo sprememb: »V gradbeni operativi na Hrvaškem še bolj primanjkuje delovne sile kot v Sloveniji, zato iz Hrvaške ne pričakujemo prihoda večjega števila delavcev v Slovenijo. Dejstvo pa je, da je veliko hrvaških delavcev že zdaj v nekaterih državah EU, predvsem v Nemčiji, v Sloveniji pa so tisti delavci, ki so na slovenskem trgu že več let.«
{web_infogram}infogram_0_b8a8fc67-2efb-43fb-9e4d-bb3e53fc6649{/web_infogram}
Na zavodu za zaposlovanje opažajo veliko povečanje števila vlog za izdajo delovnih dovoljenj. V prvih petih mesecih letos je bilo izdanih 6901 delovnih dovoljenj, kar je 69,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Skupaj je bilo veljavnih 23.610 delovnih dovoljenj oziroma dobra tretjina več kot pred letom dni. Poleg tega je zavod v prvih petih mesecih izdal 7076 soglasij k enotnemu dovoljenju za bivanje in delo, kar je 60,9 odstotka več kot do maja lani. Največ izdanih delovnih dovoljenj je za državljane BiH, največ soglasij k enotnemu dovoljenju pa za državljane Srbije.
Vlada je marca predlagala zakon o podaljšanju prehodnega obdobja za dve leti, v katerem hrvaški državljani ne bi imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, čemur je na ministrskem zboru nasprotoval le minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. S tem bi po mnenju vlade zagotovili nadaljnjo stabilnost slovenskega trga dela. Vendar ker državni zbor vladnega predloga ni obravnaval, bo od 1. julija omogočen prost dostop državljanom Hrvaške na slovenski trg dela.
Kljub 80.000 brezposelnim se s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečuje skoraj polovica vseh delodajalcev, med velikimi podjetji pa že skoraj 70 odstotkov. »Na trgu delovne sile imamo prost trg delovne sile na sever, na jug pa zaprt. Število zaposlenih se je povečalo, nezaposlenost se je zmanjšala pod 80.000, pomanjkanje ustreznega kadra pa je omejujoči dejavnik za rast slovenskega gospodarstva. Omogočiti moramo uvoz delovne sile,« je dejal Počivalšek. Po njegovem mnenju bo odprtje trga dela za Hrvate pomagalo obmejnemu gospodarstvu, da bo lažje zapolnilo potrebe po delovni sili.
Sprostitev trga dela za hrvaške državljane bo ugodno vplivala na pokrivanje potreb po delovni sili, saj imajo številni delodajalci težave pri pokrivanju ustrezne delovne sile, predvsem pri deficitarnih poklicih, menijo na zavodu za zaposlovanje. Slovenski delodajalci iščejo predvsem delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje in natakarje.
Aleksandra Podgornik Foto Uroš Hočevar
Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zborniceV naši regiji je povpraševanje po deficitarnem kadru še očitnejše kot v drugje v državi, saj smo industrijska regija, usmerjena v izvoz. Varilci, orodjarji, strugarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev so poklici, ki jih primanjkuje in jih podjetja na različne načine pridobivajo iz držav nekdanje Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Ukrajine. Na Hrvaškem teh kadrov ni veliko, njihov trg delovne sile je zelo podoben našemu, zato si tudi po sprostitvi trga za njihove državljane ne moremo obetati dotoka kadrov, ki jih naše gospodarstvo pogreša. Menim torej, da sprostitev trga dela za hrvaške državljane za Slovenijo ne bo pomenila velikih sprememb. Ker so drugi trgi za Hrvaško skoraj vsi odprti, če odmislimo Avstrijo in Nizozemsko, odprtje našega trga ne bo predstavljalo neke posebno želene destinacije za njihove ljudi.
Korist za podjetja ob meji
Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 6400 delovno aktivnih hrvaških državljanov – od tega je 1600 dnevnih migrantov – oziroma desetina vseh tujih državljanov, ki so pri nas delovno aktivni. Največ jih je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Največ Hrvatov z veljavnim delovnim dovoljenjem je bilo maja letos zaposlenih v Steklarni Rogaška, v ptujskem podjetju Rohrtech.si, podjetju INT Težak iz Markovcev, prekmurskem proizvajalcu avtodomov Carthago, proizvajalcu gotovih kopalnic Varis Lendava ter metliških tekstilnih podjetjih Beti in Komet plus. Hrvate torej zaposlujejo predvsem podjetja ob meji in prav za obmejno gospodarstvo je sprostitev trga dela lahko tudi najkoristnejša. Na obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da bodo delodajalci manjkajoče kadre lahko poiskali v sosednji državi. Po njihovem mnenju bo to pozitivno vplivalo na dejavnosti, v katerih kadra primanjkuje, to je predvsem v kovinarski dejavnosti, gradbeništvu, prevozništvu, gostinstvu in turizmu.
Varis Lendava zaposluje 40 hrvaških delavcev. Direktorica družbe Sabina Sobočan sprostitev trga dela podpira zaradi odprave birokratskih ovir. Na Hrvaškem iščejo monterje, keramičarje, pleskarje, zidarje in druge, po sprostitvi trga dela pričakujejo tudi vloge za delo v režiji. Tudi v Krki imajo nekaj zaposlenih iz Hrvaške, prav tako podpirajo odprtost trga dela. Zaradi bližine Hrvaške pričakujejo večji interes za delo v novomeškem generiku.
Sabina Sobočan Foto Jože Pojbič
Sabina Sobočan, direktorica VarisaOdprava omejitve za nas pomeni, da bomo za hrvaške delavce razbremenjeni postopkov za pridobitev delovnega dovoljenja, ki so trajali tudi do dva meseca, delovna dovoljenja pa smo jim morali podaljšati na vsaki dve leti. To bo za nas pomenilo manj stroškov, pa tudi veliko manj časa, porabljenega za birokracijo. Za podjetje, ki na mednarodnem trgu deluje danes, ko se je treba na potrebe kupcev odzivati zelo hitro, je bila ta omejitev velika ovira.
V novomeškem gradbincu CGP pa z odprtjem trga ne pričakujejo sprememb: »V gradbeni operativi na Hrvaškem še bolj primanjkuje delovne sile kot v Sloveniji, zato iz Hrvaške ne pričakujemo prihoda večjega števila delavcev v Slovenijo. Dejstvo pa je, da je veliko hrvaških delavcev že zdaj v nekaterih državah EU, predvsem v Nemčiji, v Sloveniji pa so tisti delavci, ki so na slovenskem trgu že več let.«
Vse več tujih delavcev
{web_infogram}infogram_0_b8a8fc67-2efb-43fb-9e4d-bb3e53fc6649{/web_infogram}
Na zavodu za zaposlovanje opažajo veliko povečanje števila vlog za izdajo delovnih dovoljenj. V prvih petih mesecih letos je bilo izdanih 6901 delovnih dovoljenj, kar je 69,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Skupaj je bilo veljavnih 23.610 delovnih dovoljenj oziroma dobra tretjina več kot pred letom dni. Poleg tega je zavod v prvih petih mesecih izdal 7076 soglasij k enotnemu dovoljenju za bivanje in delo, kar je 60,9 odstotka več kot do maja lani. Največ izdanih delovnih dovoljenj je za državljane BiH, največ soglasij k enotnemu dovoljenju pa za državljane Srbije.
