Ljubljanska borza ponuja še obresti in Bukarešto
Ljubljanska borza je razširila nabor indeksnih skladov, vse upravlja hrvaški InterCapital. Novost je predvsem ETF denarnega trga, njegov donos pa je vezan na obrestne mere. Drugi novinec sledi vrednosti indeksa borze v Bukarešti. Na Ljubljanski borzi kotirata še indeksna sklada, ki sledita indeksoma zagrebške in ljubljanske borze.
Vse štiri indeksne sklade (z angleško kratico ETF) upravlja hrvaška družba za upravljanje InterCapital. Novo uvrščena ETF bosta vlagateljem ponudila segment trga, ki je v Sloveniji dokaj neznan. ETF denarnega trga Euro Money Market sledi vrednostim obrestnih mer na evropskih trgih. Portfelj sestavljajo instrumenti denarnega trga (predvsem zakladne menice in komercialni zapisi), depoziti in repo posli. V trenutnih razmerah upravljavci pričakujejo okoli 3,4-odstotni letni donos. Sklad je bil ustanovljen oktobra lani in je od takrat vlagateljem prinesel 0,86-odstotni donos.
Večje nihanje je pričakovati od indeksnega sklada, ki je vezan na indeks borze v Bukarešti. Ta sklad je bil ustanovljen sredi lanskega leta, njegova vrednost pa se je od ustanovitve povzpela za 28-odstotkov. Ob tem moramo opozoriti, da pretekli donosi ne nakazujejo pričakovanih donosov in rasti.
Cene delnic na borzi v Bukarešti so po nekaterih kazalnikih poslovanja podobne tečajem delnic družb na Ljubljanski borzi. Tečaji delnic kotirajočih družb so nižji od desetkratnika dobička ne delnico, dividendni donosi pa so nad pet odstotkov. Število kotirajočih družb in njihova likvidnost pa sta opazno večja kot v Sloveniji. Poleg največje romunske banke Banca Transilvania borzni indeks BET sestavljajo predvsem podjetja iz energetike.
Privlačen donos, malo zanimanja
Prva dva ETF sta bila na Ljubljansko borzo uvrščena pred skoraj dvema letoma. Prvi sledi gibanju indeksa Sbitop, drugi pa indeksu hrvaške borze Crobex. Njun lanski donos znaša 26 odstotkov, oziroma 36 odstotkov, vendar pa je v Ljubljani za indeksne sklade zanimanje zelo skromno. Po oceni predsednika uprave hrvaškega upravljavca skladov Ivana Kurtovića je bilo kar okoli 90 odstotkov poslov z omenjenima skladoma sklenjenih na Zagrebški borzi. Obseg poslov z obema ETF na Ljubljanski borzi je lani znašal 333 tisoč evrov, kažejo podatki Ljubljanske borze.
Kaj je ETF
Indeksne skladi so posebna skupina vzajemnih skladov in se od navadnih razlikujejo v manj razpršeni naložbeni politiki in načinu upravljanja. »Navadni« vzajemni skladi so upravljani aktivno in upravljavec spreminja sestavo portfelja glede na pričakovano rast naložb. Spremlja torej vsako naložbo posebej. Seveda pa mora struktura naložb ustrezati naložbeni politiki. Če so torej cilj sklada naložbe na Ljubljanski borzi, bo kupoval in prodajal naložbe ljubljanske borze. Pri tem mora spoštovati še začrtano razpršenost in druga pravila, ki so zapisana v pravilih upravljanja.
Upravljanje ETF je pasivno. Upravljavec portfelja ne prilagaja pričakovanim gibanjem tečajev, ampak sledi sestavi borznih indeksov ali podobnih instrumentov. Naložbeni portfelj je praviloma manj razpršen, kar praviloma pomeni večje tveganje za vlagatelje. ETF, ki sledi gibanju indeksa Sbitop, ima tako v portfelju le deset naložb, struktura portfelja pa je enaka sestavi indeksa. Z ETF se praviloma tudi trguje na borzi, kar poceni stroške transakcij (seveda lahko upravljavci na borzo uvrstijo tudi povsem običajne vzajemne sklade). Tudi sicer je upravljanje indeksnih skladov optimirano, zato so stroški upravljanja praviloma nižji kot pri navadnih vzajemnih skladih.
