Načrti za povezovanje med slovenskimi in nemškimi podjetji
»Letna trgovinska menjava med Slovenijo in Nemčijo se je lani povzpela na približno 13 milijard evrov, kar je za Slovenijo res veliko in obetavno. Pričakujem pa, da se bo še povečala, saj pri vas vidim veliko inovativnih podjetij, ki so lahko dobri partnerji nemških podjetij,« je ob slovensko-nemški poslovni konferenci za Delo povedala Dagmar von Bohnstein, od 1. aprila nova predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice, kjer je po 15 letih dela nasledila Getrud Rantzen.
Za nalogo si je zastavila, da bo slovenska podjetja predstavila nemškim manjšim, srednje velikim pa tudi velikim podjetjem. Slovenije ne vidi toliko kot mesto proizvodnje za nemška podjetja, pač pa bolj kot kraj, kjer ta lahko najdejo dobre partnerje za sodelovanje. Kot »izjemno pozitivno« se ji tudi zdi, da so mnoga nemška podjetja izbrala našo državo kot izhodišče za delovanje na območju vzhodne Evrope. »To kaže, da je Slovenija poslovna destinacija, na katero se nemška podjetja lahko zanesejo. Če želijo delovati v tem delu Evrope, začnejo v Sloveniji in tu tudi ostanejo, da vpeljejo svoje izdelke tudi v drugih državah.«
Možnosti Slovenije in slovenske industrije želi predstaviti zlasti partnerjem na Bavarskem in v zveznih deželah Baden-Württemberg in Hessen. »To je še zlasti pomembno v aktualnih razmerah, ko nemška podjetja na novo oblikujejo svoje dobavne verige. Tudi če jih ne bodo takoj spremenila, intenzivno razmišljajo, da bi geografsko skrajšala dobaviteljske verige, tako da bi jim bili partnerji bliže, in tu je dodatna priložnost tudi za slovenska podjetja. Geografska lega Slovenije je namreč odlična za nemška podjetja.«
Največ možnosti za sodelovanje vidi na področju industrije in proizvodnje, znotraj zbornice pa namerava nameniti več pozornosti tudi slovenskim zagonskim podjetjem: »To je eden od mojih ciljev za to in prihodnje leto, da bi kreativne ideje in inovacije iz Slovenije povezali z že uveljavljenimi nemškimi podjetji. S tem sem se ukvarjala tudi na svoji prejšnji funkciji v Iranu. Tako bi začeli, potem pa bi videli, na katerih področjih bi lahko bolj pomagali slovenskim podjetjem,« pravi pravi Dagmar von Bohnstein, ki je pred prihodom k nam živela v Teheranu in več let predsedovala nemško-iranski gospodarski zbornici, zato ima tudi kar nekaj izkušenj, kako poslovati v okolju gospodarskih sankcij.
Podobno zdaj velja za dobavo ruskih energentov, kjer Nemčijo in Evropo čaka ponovni razmislek, kako preseči veliko odvisnost od ruske nafte in plina. »Ena od alternativ so obnovljivi viri energije, na vseh drugih področjih pa moramo ponovno razmisliti, kako naj zavarujemo gospodarstvo na srednji rok. So pa zaradi podnebnih sprememb obnovljivi viri nujnost, da rešimo planet in prihodnje generacije. Zdaj je čas, ko moramo na novo premisliti mnogo stvari,« pravi sogovornica.
Ekonomija iz obnovljivih virov je tudi politična odločitev, je ob tem izpostavil nemški veleposlanik v Sloveniji Adrian Pollmann: »Zeleno poslovanje ni samo nuja, ampak je tudi priložnost in vidi se, da slovenska in nemška podjetja že zelo aktivno inovirajo. Ob 30-letnici praznovanja diplomatskih odnosov med državama, je pomembno povedati, da sta Slovenija in Nemčija izjemno močni partnerici. V središču geopolitičnega sodelovanja je močan duh zaupnega sodelovanja, pomemben del tega sodelovanja pa so tudi nemška in slovenska podjetja, ki odlično sodelujejo.«
Nemčija se je izognila recesiji
Nemčija je v prvem četrtletju dosegla 0,2-odstotno gospodarsko rast in se izognila tehnični recesiji. Na drugi strani imajo posledice ruske agresije v Ukrajini, rast cen energije in surovin, zastoji v dobavnih verigah in pandemično zaprtje na Kitajskem velik vpliv na nemška podjetja, zato je v prihodnje zelo realistična recesija, meni Volker Treier iz vodstva združenja nemških gospodarskih zbornic. A tamkajšnja ekonomija je po njegovem močnejša, kot se zdi, z zelenim prehodom, digitalizacijo in primernim komuniciranjem pa bo lahko prihodnost po 2022 svetlejša, je prepričan.
