Nezgoda pri delu podjetje lahko spravi na kolena

Izvajalec je odgovoren za morebitno škodo, ki jo med delom povzroči na drugih objektih.
Fotografija: Izvajalci del morajo pred začetkom gradnje pridobiti podatke o obstoječi »nevidni« infrastrukturi. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Izvajalci del morajo pred začetkom gradnje pridobiti podatke o obstoječi »nevidni« infrastrukturi. FOTO: Roman Šipić/Delo

Gospodarstvo je oktobra, in to še pred napovedjo delnega zaprtja države, poročalo o slabšem položaju in večjem pesimizmu kot septembra. Od štirih kazalnikov zaupanja, ki jih meri statistični urad, se je stanje nekoliko izboljšalo le v gradbeništvu, kjer povečujejo obseg dela in zaposlujejo.

V panogi, ki zagotavlja delo približno 65.000 osebam in ki k bruto družbenemu proizvodu prispeva pet odstotkov, so po zadnjih dostopnih podatkih za september povečali stanovanjsko gradbeno aktivnost za približno deset odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, pomemben del panoge pa so seveda javna naročila.

Kot so ugotavljali udeleženci nedavne gradbeno-prostorsko-okoljske konference, je eden od pomembnih izzivov panoge zagotavljanje ustreznega kadra, saj se je zanimanje za gradbene poklice v zadnjih letih zmanjšalo. Podatki statističnega urada kažejo, da je že 42 odstotkov delavcev tujcev. V javnosti ima panoga zelo majhen ugled, delo je slabo plačano – zaposleni povprečno zaslužijo četrtino manj, kot znaša povprečna plača v Sloveniji –, hkrati pa odgovorno in naporno, lahko celo nevarno.

image_alt
Prepoznavnost gradijo s skrbjo za kadre


»V gradbeništvu se najpogosteje pojavljajo nevarnosti, ki ogrožajo življenje in zdravje delavcev, pogosta navzočnost inšpektorjev na gradbiščih pa zmanjšuje verjetnost za nastanek nezgod pri delu,« so zapisali na inšpektoratu za delo v poročilu o delu za leto 2019. Glede na število delovnih nesreč je panoga tretja najbolj izpostavljena, po številu smrtnih primerov pa prva. Od 16 smrtnih delovnih nesreč pri delu se jih je lani pet zgodilo v gradbeništvu.
 

Zakonsko določena vsota je nizka


Prav poškodbe delavcev so eden najpogostejših vzrokov, zaradi katerih gradbena podjetja uveljavljajo zavarovalne police, s katerimi zavarujejo odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Drug vzrok so poškodbe, ki jih pri svojem delu povzročijo na objektih oziroma sosednjih stavbah in podzemnih komunalnih vodih.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo


Že od leta 2003 morajo imeti takšno zavarovanje sklenjeno vsa podjetja, ki opravljajo gradbeno dejavnost, razen nekaterih izvajalcev zaključnih gradbenih del. Gradbeni zakon, ki je začel veljati leta 2018, določa, da letna zavarovalna vsota ne sme biti nižja od 50.000 evrov, vključevati pa mora »odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti, in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih,« piše v zakonu.

»Za vse poškodbe, ki nastanejo v procesu izvajanja gradbenih del, je odgovoren izvajalec teh del,« pojasnjuje Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na gospodarski zbornici. Lahko je tudi soodgovoren za škodo, ki jo povzroči njegov podizvajalec, ki mora sicer prav tako imeti sklenjeno zavarovanje.

image_alt
Milijardna škoda zaradi poškodb pri delu in zdravstvenih okvar


Poznamo primere, ko je v objektih, v katerih so potekala gradbena dela, zagorelo; ko se je porušila zaščita gradbene jame, kar je povzročilo poškodbe na sosednjih objektih; ko so delavci med polaganjem javne infrastrukture poškodovali že obstoječo; pri sanaciji terase v večstanovanjskem objektu je izvajalec zarezal v fasado, in ker je ni zaščitil, so padavine zalile in s tem poškodovale izolacijo in uničile več stanovanj; ob spravljanju gradbenega materiala z višine je ta padel na mimoidočega; izvajalec je poškodoval vodovodno napeljavo, kar je povzročilo zamakanje pri sosedu …

Nezgode niso redke, in kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, so take škode lahko ogromne. Minimalne zavarovalne vsote, ki jih predpisuje zakonodaja, so nizke. V Triglavu pri tem spomnijo na primer, ko je med varilskimi deli na Mercatorjevi hladilnici v Zalogu leta 2015 zagorelo, požar je uničil dva industrijska objekta, škodo so ocenili na več kot devet milijonov evrov. V nesreči je umrl tudi en delavec, njegova družina pa je napovedala, da bo vložila odškodninsko tožbo.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo

 

Pomembno poznavanje vseh predpisov


»Izvajalci v gradbenih dejavnostih se večinoma zavedajo obsega in resnosti posledic, ki lahko nastanejo zaradi nenamerno narejene strokovne napake ali nenamerne opustitve katerega od varnostnih ukrepov. Gradbeni zakon predpisuje minimalno zavarovalno vsoto, vendar škode lahko precej presegajo 50.000 evrov. Odškodnine lahko ogrozijo nadaljnje poslovanje podjetja. Izvajalci naj pri sklepanju zavarovanja dobro opredelijo mogoče nevarnosti in glede na to določijo zavarovalno vsoto,« svetujejo v Zavarovalnici Triglav. 

Pojasnjujejo, da se kritja natančno določijo v zavarovalni pogodbi, vendar zavarovanje ne krije škode, če je izvajalec napako naredil naklepno, če je ravnal v nasprotju z veljavnimi gradbenimi predpisi ali če je ravnal drugače, kot je navedeno v pogodbi o gradnji oziroma v projektni dokumentaciji.

»Izvajalci morajo zelo dobro poznati tehnične predpise, normative in standarde v stroki, pri delu pa upoštevati tudi predpise s področja požarne varnosti, varstva pri delu,« opozarjajo. V zavarovalnici še poudarjajo, da zavarovanje odgovornosti izvajalcev v gradbeništvu krije škode zaradi odškodninskih zahtevkov, ki bi jih proti zavarovancu uveljavljale tretje osebe, vključno z investitorjem, ne pa tudi škod, ki bi neposredno nastale njemu. Zato je smiselno razmisliti tudi o zavarovanju tega, tako imenovanega gradbenega ali montažnega zavarovanja.
 

Preventivno ravnanje


Da bi bilo nevarnosti za poškodovanje okoliških objektov in napeljav čim manj, morajo izvajalci del pred začetkom gradnje pridobiti podatke o obstoječi »nevidni« infrastrukturi, poudarja Gregor Ficko. Posneti mora tudi tako imenovano »ničelno« stanje neposredne okolice gradbišča, na podlagi katerega se nato ugotavljajo morebitni neposredni ali posredni vplivi del.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo


»Med gradnjo so izvajalci gradbenih del dolžni izvajati tudi monitoring vplivov gradnje na okolico in okolje. Postopki, ki jih morajo izvesti, so velikokrat definirani že v prostorski dokumentaciji, resni in odgovorni naročniki jih tudi predpišejo v razpisnih pogojih za gradnjo, med gradnjo pa vpliv gradnje spremljajo tako odgovorni nadzornik kot tudi pristojne inšpekcijske službe,« Ficko opisuje ustrezno ravnanje, ki navadno vodi do ustrezne sanacije in poravnave škode, če nastane.

»Večina gradbenih podjetij se odgovornosti zaveda in jo sprejema kot sestavni del obveznosti do naročnika, seveda pa se vedno najde tudi kdo, ki poskuša zakonodajo obiti,« ugotavlja Gregor Ficko.

Komentarji: