OECD: Ljudje v Sloveniji bodo morali delati dlje
Stroški za pokojninski in zdravstveni sistem ter dolgoročno oskrbo se bodo v nekaj desetletjih zelo povečali, opozarjajo v OECD.
Odpri galerijo
Delovno aktivnih bo čedalje manj. FOTO: Istockphoto
Slovenija po ugotovitvah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrebuje celovito davčno reformo, s katero se bo pripravila na staranje prebivalstva. Stroški za pokojninski in zdravstveni sistem ter dolgoročno oskrbo se bodo že v nekaj desetletjih zelo povečali, zato se je treba začeti pripravljati, da bodo ljudje v Sloveniji delali dlje.
»Da bi se Slovenija pripravila na staranje prebivalstva, so ukrepi res nujni,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo v OEDC.
Do tega sklepa so strokovnjaki iz OECD prišli po temeljitem pregledu širše politike obremenitve dela v Sloveniji, ki so ga naredili po naročilu slovenske vlade. Ob tem so predlagali tudi vrsto možnih ukrepov, vendar je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, poudarila, da še ne gre za nobene odločitve.
»Govorimo le o predlogih. Nadaljevali bomo pogovore s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji, končne odločitve pa bodo prepuščene prihodnji vladi,« je dejala.
»Prispevki za zaposlene za socialno varnost naj se znižajo,« je menil Brys. V Sloveniji zaposleni plačujejo zelo visoke prispevke za socialno varnost, je pojasnil in predlagal, naj se izpad prihodkov zaradi njihovega znižanja nadomesti s spremembami pri dohodnini, davkom na nepremičnine in morda z razširitvijo osnove za davek na dodano vrednost.
Ko so v OECD sešteli prispevke za socialno varnost in dohodnino, kot veljajo v Sloveniji, so dobili zelo visoko obdavčitev dohodkov iz dela. »Priporočamo, da jih zmanjšate, da bo delo bolj privlačno za ljudi in bodo dlje ostali na trgu dela,« je dejal Brys.
Napovedani stroški za pokojninski in zdravstveni sistem ter dolgoročno oskrbo danes predstavljajo 18 odstotkov BDP, do leta 2040 se bodo zvišali za šest odstotnih točk, do leta 2050 še za devet odstotnih točk. Poleg tega bo delovno aktivnih čedalje manj, zato se mora Slovenija začeti pripravljati, da bodo ljudje delali dlje. »Ljudje morajo delati dlje,« je bil odločen Brys.
»Da bi se Slovenija pripravila na staranje prebivalstva, so ukrepi res nujni,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo v OEDC.
Do tega sklepa so strokovnjaki iz OECD prišli po temeljitem pregledu širše politike obremenitve dela v Sloveniji, ki so ga naredili po naročilu slovenske vlade. Ob tem so predlagali tudi vrsto možnih ukrepov, vendar je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, poudarila, da še ne gre za nobene odločitve.
»Govorimo le o predlogih. Nadaljevali bomo pogovore s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji, končne odločitve pa bodo prepuščene prihodnji vladi,« je dejala.
In kaj predlaga OECD?
»Prispevki za zaposlene za socialno varnost naj se znižajo,« je menil Brys. V Sloveniji zaposleni plačujejo zelo visoke prispevke za socialno varnost, je pojasnil in predlagal, naj se izpad prihodkov zaradi njihovega znižanja nadomesti s spremembami pri dohodnini, davkom na nepremičnine in morda z razširitvijo osnove za davek na dodano vrednost.
Ko so v OECD sešteli prispevke za socialno varnost in dohodnino, kot veljajo v Sloveniji, so dobili zelo visoko obdavčitev dohodkov iz dela. »Priporočamo, da jih zmanjšate, da bo delo bolj privlačno za ljudi in bodo dlje ostali na trgu dela,« je dejal Brys.
Napovedani stroški za pokojninski in zdravstveni sistem ter dolgoročno oskrbo danes predstavljajo 18 odstotkov BDP, do leta 2040 se bodo zvišali za šest odstotnih točk, do leta 2050 še za devet odstotnih točk. Poleg tega bo delovno aktivnih čedalje manj, zato se mora Slovenija začeti pripravljati, da bodo ljudje delali dlje. »Ljudje morajo delati dlje,« je bil odločen Brys.
