Leto 2022, ko so se borzni indeksi večinoma zniževali, z njimi pa tudi točke investicijskih skladov, ni ustvarilo okolja, v katerem bi se potencialni vlagatelji bolj pogumno odločali za vstop na trg kapitala.

Tako se je kljub visoki inflaciji, ki je decembra presegla deset odstotkov letno in občutno zmanjšuje kupno moč prihrankov na banki, vrednost depozitov prebivalstva pri slovenskih bankah ohranila na rekordni ravni, saj jih je za več kot 25 milijard evrov.

Zakaj večina Slovencev varčuje v depozitih? Jih bo morebiti visoka inflacija spodbudila k temu, da bodo bolj zaupali kapitalskemu trgu in investicijskim produktom? Vprašali smo upravljavce in analitike iz finančnih družb, ki upravljajo različne investicijske sklade.

Trg ima premalo zgodovine

»Najverjetnejša razloga sta kratka zgodovina kapitalskega trga v Sloveniji in pomanjkanje tradicije pri varčevanju v različnih investicijskih produktih. Izobraževanje vlagateljev in ponudnikov je dolgotrajen proces, varčevalne navade se spreminjajo počasi. Najboljša reklama za varčevanje v investicijskih produktih so dobre dolgoročne izkušnje varčevalcev v njih. Precej varčevalcev v vzajemnih skladih je v zadnjem desetletju občutno povišalo svoje premoženje. Za vlagatelje je najpomembnejše zavedanje, da je za uspešno dolgoročno varčevanje v investicijskih produktih treba izbrati produkt, ustrezen profilu vlagatelja. Tako se zniža tveganje razočaranja in s tem negativne reklame varčevanja,« meni Aleš Grbić in družbe Sava Infond.

»V letošnjem letu težko pričakujemo večje spremembe. Zanimanje ljudi za kapitalski trg se namreč ni bistveno povečalo niti v obdobjih ničelnih obrestnih mer na depozitih. Malo so ga spodbudile le ležarine na večje depozite. Premike je deloma spodbudila tudi lanska inflacija, vendar daleč premalo. Zanimivo je, da je majhen znesek za ležarine, ki je znašal okoli pol odstotka letno, večino zmotil bolj kot to, da je inflacija lani vzela 10,3 odstotka realne vrednosti sklenjenih depozitov,« je opozoril Blaž Angel iz NLB Skladov.

Vsak padec še ne pomeni zloma

Nekoliko bolj optimističen pogled ima Izidor Jerman iz družbe Triglav Skladi: »Med slovenskim prebivalstvom se zaupanje v kapitalske trge v zadnjih letih močno povečuje. Zaupanje se še dodatno lahko poveča v letošnjem in prihodnjem letu, ko bodo spoznali, da vsak negativen trend na kapitalskih trgih še ne pomeni finančnega zloma, ampak je del naravnega procesa, ki smo mu na razvitih trgih priča zadnjih sto in več let. Dejstvo je, da se preudarnost in vztrajnost na dolgi rok poplačata,« je povedal.

Proces je počasen, vendar se spremembe dogajajo. »V Savi Infond opažamo, da število vlagateljev in privarčevani znesek naraščata iz leta v leto. Vedno več ljudi se odloča za mesečno varčevanje v manjših zneskih. Gotovo je to tudi odraz dejstva, da se vedno več ljudi zaveda, da bodo morali za svojo mirnejšo starost dodatno varčevati v ustreznih investicijskih produktih. Zanimivo je dejstvo, da najpremožnejši zemljani varčujejo predvsem v delnicah. Ne vidimo razloga, zakaj povprečen potrošnik ne bi varčeval podobno, seveda ob pogoju, da mu njegov profil vlagatelja to omogoča,« je povedal Grbić.

Za promocijo vlaganja v vrednostne papirje pa bo verjetno treba narediti več. »Dvig interesa za kapitalski trg bi najhitreje dosegli s pokojninsko reformo, v kateri bi po eni strani davčno razbremenili posameznike, po drugi pa z države nanje same prenesli odgovornost za varčevanje za starost. Ker take reforme v kratkem ni pričakovati, bo interes najverjetneje ostal relativno nizek oziroma bo rasel počasi, skladno z rastjo presežnega dohodka in rastjo finančnega opismenjevanja posameznikov,« je prepričan Angel.