Predstavitvena informacija

Prihodnost z evropskim pečatom: vodilni projekti, ki krepijo Slovenijo

Med pomembnimi projekti, ki so bili financirani tudi iz evropskih skladov, je prenova železniškega vozlišča in postaje Pragersko.
Fotografija: Železniška postaja Pragersko je namenjena tovornemu in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu in je sestavni del jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).
FOTO: Klemen Razinger
Odpri galerijo
Železniška postaja Pragersko je namenjena tovornemu in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu in je sestavni del jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). FOTO: Klemen Razinger

Sem spadajo tudi nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), superračunalnik Vega na Univerzi v Mariboru in Nordijski center Planica.

Prenova železniškega vozlišča in železniške postaje Pragersko

Naložba v železniško infrastrukturo na Pragerskem je bila vredna dobrih 113 milijonov evrov, znaten del sredstev je prišel iz evropskih skladov. Prenova, ki je trajala od maja 2021 do oktobra 2023, je vključevala postajno poslopje, objekt signalnovarnostnih naprav in vodni stolp ter prometni urad. Poleg tega so v dolžini dobrih 18 km nadgradili tire in vozno mrežo, obnovili so skoraj 6 km cest ter postavili protihrupne ograje.

Center za ravnanje z odpadki – RCERO

Ljubljanski center za predelavo odpadkov je največji okoljski projekt v državi, saj skrbi za odpadke tretjine Slovenije. Nadgradnjo centra so financirali s sredstvi EU. FOTO: JP VOKA SNAGA
Ljubljanski center za predelavo odpadkov je največji okoljski projekt v državi, saj skrbi za odpadke tretjine Slovenije. Nadgradnjo centra so financirali s sredstvi EU. FOTO: JP VOKA SNAGA

Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), ki je bila zaključena leta 2016, je največji kohezijski okoljski projekt v državi. Prenova, vredna 155 milijonov evrov (od tega 77,6 milijona evrov iz kohezijskega sklada EU), vključuje gradnjo objektov za predelavo odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode ter nadgradnjo odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. Središče regijskega centra je namenjeno mehansko-biološki obdelavi odpadkov, s poudarkom na ločevanju koristnih materialov in proizvodnji komposta visoke kakovosti. Projekt rešuje problem ravnanja z odpadki, sledi direktivam EU, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in omogoča pridobivanje sekundarne energije. Vključuje tudi izobraževalno pot, ki promovira krožno gospodarstvo. V projekt je vključenih že 58 občin.

Superračunalnik VEGA

Največji superračunalnik v državi se imenuje Vega, stoji na Univerzi v Mariboru in je vreden več kot 17 milijonov evrov. FOTO: Gregor Gomboc
Največji superračunalnik v državi se imenuje Vega, stoji na Univerzi v Mariboru in je vreden več kot 17 milijonov evrov. FOTO: Gregor Gomboc

Superračunalnik Vega na Univerzi v Mariboru uvršča Slovenijo med vodilne na področju visokozmogljivega računalništva. Izvede lahko neverjetnih 6,9 milijona milijard izračunov na sekundo. Bil je prvi od osmih vrhunskih superračunalnikov, vzpostavljenih v okviru iniciative EuroHPC, ki evropskim raziskovalcem in raziskovalkam, industriji in podjetjem pomagajo napredovati na številnih področjih – od izdelave zdravil in novih materialov do boja proti podnebnim spremembam.

Nordijski center Planica

Nordijski center Planica je moderen skakalno-tekaški center v Planici. FOTO: Polona Avanzo
Nordijski center Planica je moderen skakalno-tekaški center v Planici. FOTO: Polona Avanzo

S pomočjo evropskih kohezijskih sredstev je nastal Nordijski center Planica, ki je simbol športne tradicije, nacionalnega ponosa in vrhunskih dosežkov v smučarskih skokih. Financiranje EU je znašalo 33,7 milijona evrov ali nekaj več kot 70 % vrednosti projekta.

 


Vsebina je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj RS