Rudnika še nihče ne zapira

Ludvik Golob: Zalog je do leta 2054 dovolj, o predčasnem zapiranju ne razmišljamo, za kasneje lahko kmalu dobimo namensko pomoč EU.
Fotografija: Deponija Premogovnika Velenje ob jezerih Šaleške doline nad eksploatacijskim poljem rudnika. FOTO: Brane Piano
Odpri galerijo
Deponija Premogovnika Velenje ob jezerih Šaleške doline nad eksploatacijskim poljem rudnika. FOTO: Brane Piano

Velenje – Ob podpisu nove kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je Ludvik Golob spregovoril tudi o pričakovanjih in ugibanjih, ki se pojavljajo v javnosti, da bi premogovnik kot edinega dobavitelja Termoelektrarne Šoštanj začeli predčasno zapirati. Za to ni nobene potrebe in tudi za nacionalno energetsko strategijo to ne bi bilo dobro. Poudaril je, da se njihovi strateški dokumenti niso spreminjali in da je konec kopanja premoga v šaleški dolini še vedno načrtovan za leto 2054.
 
»V Sloveniji je poleg vode edini domači energetski viri premog. Uporabljamo ga smotrno in v dobro države. V premogovniku so doslej dokazali, da to znamo, pričakujemo pa od države, da temu sledi s strategijo, ki ni odvisna od nas,« je rekel.
 
Premogovnik Velenje je prejšnji mesec dobil novo študijo zalog premoga na prvi januar 2019. Ta potrjuje, da je zalog natančno toliko, kolikor jih je bilo pred petimi leti, ko so podatke nazadnje objavili, seveda pa so zmanjšani za količine, ki so jih nakopali v zadnjih petih letih.
 
Golob: »O zalogah je slišati različne interpretacije, odvisno, kdo o njih govori. Nam je jasno, da je naših bilančnih zalog, ki jih lahko izkopljemo s tehnologijo, kakršno imamo, 110 milijonov ton. Gre za bilančne zaloge na sedanjem koncesijskem eksploatacijskem polju, in ne za premog zunaj tega območja, torej tudi za ležišča premoga pod mestom Šoštanj in proti Topolšici ne … Gre samo za naše sedanje jame in za zaloge pod današnjim območjem veljavne koncesije.«
Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje. »Imam občutek, da premogovništva in energetike nihče noče, vsi pa nas potrebujejo.« FOTO: Brane Piano<br />
 
Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje. »Imam občutek, da premogovništva in energetike nihče noče, vsi pa nas potrebujejo.« FOTO: Brane Piano
 
 
Direktor premogovnika pri tem opozarja na spremenjene načrte porabe premoga: »Ko so se izdelovali načrti za blok 6, so govorili, da bo po njegovem zagonu ostal blok 5 le še hladna rezerva. Danes je zgodba drugačna, blok 5 obratuje in na tem se lomijo kopja.«
 
Rudniku koncesija na sedanjem eksploatacijskem polju poteče v začetku leta 2022. »Vse aktivnosti za podaljšanje oziroma za novo koncesijo smo začeli pravočasno. Tudi država se zaveda, da morajo postopki teči normalno in moram povedati, da se s sedanjo vlado pogovarjamo in iščemo rešitve. Tudi o prihodnosti Šaleške doline. Evropa za transformacijo rudarskih regij ponuja razmeroma visoka sredstva, od nas pa je odvisno, ali jih bomo znali izkoristiti. Država mora v svoji strategiji prepoznati te regije in na ta način jih bomo lahko prestrukturirali, saj bo premogovništva nekoč konec, naj bo to leta 2040 ali 2054, ampak projekte moramo začeti danes. Domači strokovnjaki se skupaj s pristojnim ministrstvom o tem pogovarjajo v Bruslju. Zastavili smo nekatere naloge in verjamem, da bomo prišli do rešitev in prestrukturirali delovna mesta.«
 
V razpravah, da bi morali premogovnik zapreti predčasno, Golob noče sodelovati: »Lahko povem le, da imamo v Premogovniku Velenje vse veljavne strateške dokumente vezane na leto 2054 in takratno zaustavitev termoelektrarne. Kakšna drugačna odločitev je v pristojnosti države. Gre za politično vprašanje. Mi lahko le zagotovimo, da je zalog za obratovanje bloka 6 do takrat dovolj in vemo, da tudi okoljsko presega najstrožje zahteve, zato ni razloga, da Slovenija tega energetsko ne bi izkoristila.«

Komentarji: