S pametno izbiro lahko prihranimo več deset evrov

Prvo pravilo: v tujini plačujemo, kar kupimo, ali dvigamo gotovino z debetno kartico in v lokalni valuti
Fotografija: Naj v Turčiji dvigujemo v lirah ali evrih? (FOTO: Osman Orsal/Reuters)
Odpri galerijo
Naj v Turčiji dvigujemo v lirah ali evrih? (FOTO: Osman Orsal/Reuters)

Ljubljana – Če ne prej, se pred začetkom turistične sezone potrošniki sprašujemo, ali potovati na počitnice z lokalno valuto naše destinacije, koliko kun ali turških lir, na primer, nesti s seboj, kje in kako na poti dvigati gotovino, kako plačati večerjo, zapitek ali spominke.

Odleglo nam je, ker od januarja nikjer v območju evra ni več treba plačevati trgovcem provizije za plačilo s karticami, še vedno pa nas lahko uporaba napačne kartice pri dvigu gotovine ali plačevanju stane tudi po več deset evrov.

S tem mislimo na nadomestila oziroma provizije, ki jih komitentu zaračunava njegova banka (poleg morebitnih stroškov lastnika bankomata, če gre za dvig gotovine v tujini) in tudi razlike v končnem znesku, ki jo navrže poraba manj ugodnega menjalnega tečaja.


Nadomestilo, ki ga je NLB 
že zamrznila


Potrošnike je posebno vznemirilo nadomestilo, ki sta ga pred kratkim za debetne in kreditne kartice uvedli dve slovenski banki – NLB (od 4. decembra 2017 za fizične in od 15. marca 2018 za pravne osebe) in Intesa Sanpaolo (od septembra 2017). Nadomestilo za obdelavo plačil znaša 1,5 pri prvi, pri drugi pa 1,05 odstotka od zneska nakupa ali dviga na bankomatu.

V NLB so nam pojasnili, da so s tem želeli ublažiti vpliv podražitve procesiranja transakcij predvsem zunaj območja plačil SEPA (držav z evrom), da pa je strošek za stranko še vedno nižji, kot če bi zamenjal gotovino v banki ali menjalnici, dvignil gotovino na bankomatu ali POS-terminalu oziroma opravil nakup s konverzijo valute. Naknadno pa so nam sporočili, da bodo 20. aprila začasno zamrznili zaračunavanje tega nadomestila za procesiranje transakcij, ki niso v evrih (zaradi pričakovane pocenitve čezmejnih plačil).

Znano je, da je bilo zaradi dodatnega stroška v resnici veliko negodovanja, Zveza potrošnikov Slovenije pa je bankirje pozvala, naj nadomestilo ukinejo, ker da je neupravičeno.

Iz naše ankete med 14 bankami je razvidno, da nobena druga (še) ne napoveduje takega nadomestila. V Sparkasse pravijo celo nasprotno, da bodo znotraj skupine Erste svojim strankam ponudili posebne, ugodnejše pogoje za dvig denarja na bankomatih skupine v tujini.


V državah z evrom ...


Sicer pa so v državah z evrom tarife povsod enake: plačilo položnice v Avstriji ali dvig gotovine z debetno kartico v Franciji nas stane enako kot bi nas v Sloveniji. Če dvigamo denar na bankomatu svoje banke oziroma bančne skupine (oziroma pod pogoji, ki jih ta določa), bo ta storitev brezplačna. Če bomo uporabili bankomat druge banke, bo za vse države veljala enaka tarifa, ki jo naša banka trži doma. Provizije na bankomatih so vse višje in zelo malo je bank, ki jih ne zaračunava (Delavska hranilnica in Sparkasse, Sberbank ima zastonj prve tri dvige, medtem ko DBS in Intesa Sanpaolo kot alternativo posameznemu dvigu ponujata mesečni pavšal). Res pa je, da nekatere banke v svojih paketih storitev te provizije ne zaračunavajo.

Upoštevati pa je treba še, da nas pri tem lahko doleti še dodatni strošek, provizija oziroma nadomestilo banke, lastnice bankomata. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) navaja primer, ko je potrošnik za načelno zastonjski dvig 20 evrov na bencinskem postajališču v Nemčiji plačal dodatnih šest evrov. Stroška mu ni zaračunala njegova banka, ampak lastnik bankomata.

Po pojasnilu Banke Slovenije je to njegova poslovna odločitev, edini pogoj pa je, da je obvestilo o tem strošku jasno izpisano bodisi na zaslonu bankomata ali v njegovi neposredni bližini. Ali so vsi bankomati v resnici opremljeni s takimi obvestili, na ZPS ne vedo, dvomijo pa o ustreznosti zapisa v tujem jeziku.


... in kjer ta ni uradna valuta


Če dvigamo gotovino na bankomatih ali bančnih okencih v državah EU, kjer evra (velja tudi za švedsko krono in romunski lej) nimajo, so provizije višje, navadno v odstotku od zneska, z določenim spodnjim in zgornjim pragom (glej tabelo). Dodaten strošek sta konverzija valut in omenjeno nadomestilo.

Primer iz NLB: za dvig gotovine z debetno kartico Maestro boste na bankomatu katere od hrvaških bank odšteli provizijo v višini 1,03 odstotka dvignjene vsote (oziroma najmanj 2,5 in največ 23 evrov), poleg tega pa še 1,5 odstotka te vsote za nadomestilo za obdelavo plačil.

Dvojni strošek boste imeli tudi, če ste komitent Intese Sanpaolo, le da je bančna provizija tam v absolutnem znesku, in sicer 2,7 evra, nadomestilo pa za tretjino nižje. Poleg tega v banki poudarjajo, da so najverjetneje edina slovenska banka, ki svojim komitentom omogoča brezplačne dvige na več kot 6000 bankomatih hčerinskih bank v številnih evropskih državah. Od tega jih je več kot 700 v lasti Privredne banke Zagreb po vsej Hrvaški in v vseh večjih letoviščih.

Z množico bankomatov skupine v tujini (ki za komitente pomenijo brezplačni dvig gotovine) se pohvali tudi UniCredit: na Hrvaškem (Zagrebačka banka), v BiH, Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, v Srbiji, Romuniji, Rusiji, Turčiji.

Nikakor pa pred bankomatom ali na bančnem ali poštnem okencu za dvig gotovine ne uporabite kreditne kartice (mastercard, visa, karanta). Pri teh so bančne provizije precej višje, povprečno znašajo pet odstotkov dvignjenega zneska, in so večinoma omejene samo navzdol (glej tabelo).


Na kartico, a brez konverzije


Potrošnik si skupni strošek lahko zniža z izbiro valutnega tečaja – bankomat mu (večinoma, ne pa nujno vedno) ponudi izplačilo lokalne valute, na primer hrvaških kun (v tem primeru gre za dvig brez konverzije) ali evrov. Nasvet je enoglasen: za potrošnika je cenejša prva možnost, saj se za pretvorbo uporabi referenčni menjalni tečaj kartičnih sistemov MasterCard in Visa, ki velja v trenutku obdelave transakcije. Če dvignemo evre, bomo plačali več.

V Sberbank pravijo, da je konverzija v evre za lastnico bankomata komercialna storitev, kjer sama določa komercialni tečaj. Storitev se imenuje »dynamic currency conversion« ali DCC, marže zanjo pa po izkušnjah znašajo od tri do sedem odstotkov, odvisno od lastnika bankomata. Pogoj: obvestilo o dodatnih stroških mora biti jasno izpisano na zaslonu pred zaključkom transakcije.



Podobno je pri plačevanju s kartico. Prodajalec ponudi stranki, da plača v evrih ali lokalni valuti. Zaradi uporabe različnih menjalnih tečajev se kupcu absolutno bolj izplača plačilo v lokalni valuti (brez konverzije). Potrošnikom velja položiti na srce, naj bodo pozorni, kaj piše na računu. Če ga prodajalec izda v evrih (ker je to zanj donosneje), lahko račun zavrnejo in zahtevajo popravek.

Konverzija se lahko izvede samo, če se stranka z njo izrecno strinja. Enako velja pri kupovanju po spletu. Se pa tudi pri plačevanju s kartico zaračuna nadomestilo za obdelavo plačil (v NLB in Intesi Sanpaolo).


EU želi poenotenje


Evropska komisija želi rešiti obe težavi – poenotiti nadomestila za transakcije znotraj celotne EU ter poskrbeti za pravičnejše pretvorbe valut. Po predlogu, s katerim se je obrnila na parlament, bi moral biti potrošnik pred plačilom seznanjen s stroški različnih možnosti konverzij in bi lahko izbral najugodnejšo, pojasnjujejo v ZPS. Zdaj o stroških niso obveščeni ali pa ti niso predstavljeni na način, ki bi omogočal primerjavo.

Po novem bi se stroški znižali: na primer položnico za čezmejno plačilo električne energije za nepremičnino na Hrvaškem bi plačali le nekaj evrov ali centov. Preglednost pri pretvorbi valut bi prinesla prihranke, ki se jih zdaj marsikdo morda niti ne zaveda.
 

Komentarji: