Uberjev prihod obeta cenejše vožnje, a le na začetku

Prihod ameriškega prevoznega velikana Uber v Ljubljano ta mesec je marsikomu vzbudil upanje na ugodnejše prevoze. Aplikacijo si je menda vnaprej naložilo več kot 150.000 Slovencev. Vendar izkušnje iz tujine kažejo, da se začetne nizke cene pogosto zvišajo, ko podjetje utrdi svoj položaj.

Študije, med drugim s priznanega Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT), namreč opozarjajo, da se lahko po začetnem znižanju cen in izrivanju konkurence platforme, kot je Uber, cene prevozov celo zvišajo. Slovenski premier Robert Golob je, ko je napovedal podrobno spremljanje delovanja podjetja, najverjetneje meril prav na to. Globalni odtis Uberja je namreč zgodba o bliskovitem vzponu, prepletenem z drznimi strategijami, nenehnimi regulatornimi bitkami in ostrimi kritikami poslovnih praks.

Megauspešni startup

Zgodba o Uberju se je začela leta 2009 v San Franciscu, ko sta Travis Kalanick in Garrett Camp želela s preprostim klikom na telefonu omogočiti naročilo prevoza. Iz te zamisli se je, kot je pisal Bloomberg Businessweek, rodil Uber Cab, kmalu zatem se je ta preimenoval v Uber. S storitvijo Uber X, ki je ponujala cenovno dostopnejšo alternativo klasičnim taksijem, je podjetje začelo osvajati svet. Do začetka leta 2025 je Uber svojo mrežo razširil v več kot sedemdeset držav in osupljivih deset tisoč mest.

Aplikacijo si je menda vnaprej naložilo več kot 150.000 Slovencev. FOTO: Voranc Vogel

Na mesec je imel po podatkih z njegove strani za vlagatelje (Uber Investor Relations) okoli 170 milijonov aktivnih uporabnikov. Bruto vrednost rezervacij samo iz segmenta prevozov je v letu 2024 presegla sto milijard ameriških dolarjev. Čeprav se je Uber podal tudi v vode dostave hrane s platformo Uber Eats in tovornega prometa z Uber Freight, ostajajo prevozi oseb njegova temeljna dejavnost in najpomembnejši vir prihodkov. Poslovni model je na videz enostaven: tehnološka platforma učinkovito povezuje potnike, ki iščejo prevoz, z vozniki, ki so ga pripravljeni opraviti, Uber pa si od vsake vožnje odreže svoj kos pogače v obliki provizije.

Pot do dobičkonosnosti pa še zdaleč ni bila lahka. Podjetje je dolga leta obilno vlagalo v subvencije, da bi si izborilo prevladujoč tržni delež. Prelomnica je nastopila, ko je doseglo zadosten obseg poslovanja in optimiziralo svoje procese. Segment mobilnosti (prevozov) je tako v letu 2024, kot je razvidno iz Uberjevih letnih finančnih poročil ameriški komisiji za vrednostne papirje (SEC Filings), ustvaril več kot 25 milijard ameriških dolarjev prihodkov. Njegov prilagojeni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa je presegel šest milijard dolarjev.

Do začetka leta 2025 je Uber svojo mrežo razširil v več kot sedemdeset držav in osupljivih deset tisoč mest. FOTO: Staš Ivanc

Celotno podjetje je prvič poslovalo z dobičkom v letu 2023, k čemur so odločilno pripomogli prav prevozi, je takrat poročal ugledni Wall Street Journal. Leta 2024 je Uber, kot navaja Financial Times, ustvaril več milijard dolarjev prostega denarnega toka. Ta finančna moč mu omogoča obsežne investicije v prihodnjo rast, odplačevanje dolgov in vračanje vrednosti delničarjem.

Sence globalnega uspeha

Kljub bleščečim številkam pa Uberjevo pot spremljajo številni kontroverzni dogodki in ostre kritike. Največ prahu dviguje njegov odnos do voznikov, ki jih vztrajno obravnava kot »neodvisne pogodbene sodelavce«, in ne kot redno zaposlene. To zanje pomeni precej manjšo socialno varnost, odsotnost plačanega dopusta, bolniškega nadomestila in drugih pravic, ki pripadajo zaposlenim. Takšen model je sprožil val protestov in stavk voznikov po vsem svetu, od Združenih držav Amerike do številnih evropskih držav, ki zahtevajo boljše delovne pogoje in pravičnejši delež zaslužka. Nekatere države in regije, med njimi izstopata ameriška zvezna država Kalifornija z zakonodajo, kot je bil predlog AB5, in Evropska unija s pripravo posebne direktive, zato poskušajo zakonsko urediti položaj teh delavcev in jim zagotoviti več pravic.

Cenovna politika je še eno žarišče, kjer Uber nenehno buri duhove. Podjetje na nove trge pogosto vstopa z izjemno nizkimi, močno subvencioniranimi cenami, da bi hitro pridobilo čim več uporabnikov na račun uveljavljene konkurence. Takšno strategijo kritiki pogosto označujejo za »plenilsko določanje cen«, saj lahko vodi v izrinjanje tekmecev. Ko se konkurenca zmanjša in Uber utrdi svoj monopolni ali prevladujoči položaj, se cene lahko znatno dvignejo. Posebej sporno je tako imenovano dinamično določanje cen (ang. surge pricing), ko se ob povečanem povpraševanju – na primer ob slabem vremenu, večjih prireditvah ali prometnih konicah – cene samodejno večkratno povišajo. Uber sicer trdi, da takšen mehanizem spodbuja več voznikov na ceste takrat, ko so ti najbolj potrebni, vendar kritiki, kot jih navaja spletni portal Vox, opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti in možnost izkoriščanja potnikov v ranljivih trenutkih.

Kljub bleščečim številkam pa Uberjevo pot spremljajo številni kontroverzni dogodki in ostre kritike. FOTO: Staš Ivanc

V preteklosti se je Uber moral soočati tudi z resnimi očitki o neetičnih poslovnih praksah in težavah z notranjo korporativno kulturo. Odmevna je bila afera Greyball, kjer naj bi podjetje po poročanju časnika New York Times uporabljalo posebno programsko opremo za zavajanje in izogibanje regulatornim organom v mestih, kjer še ni imelo ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Javna pričevanja nekdanjih zaposlenih o neprimernem delovnem okolju, spolnem nadlegovanju in diskriminaciji so močno škodila ugledu podjetja. Pod novim vodstvom si sicer Uber prizadeva izboljšati svojo podobo in poslovne prakse, a varnost tako potnikov kot voznikov ostaja pereča tema; čeprav je Uber uvedel več varnostnih mehanizmov, kot so preverjanje preteklosti voznikov in funkcije za klic v sili, so se v preteklosti dogajali resni incidenti, ki so sprožali dvome o učinkovitosti teh ukrepov.

Od avtonomne vožnje do oglaševalske platforme

Kljub vsem izzivom Uberjeva strategija ostaja osredotočena na utrjevanje vodilnega položaja na globalnem trgu prevozov in iskanje novih donosnih virov rasti. Čeprav so pred leti prodali svoj oddelek za razvoj tehnologije avtonomnih vozil, kot je takrat poročal tehnološki portal TechCrunch, ostaja avtonomna vožnja dolgoročni cilj podjetja. Tega zdaj zasledujejo prek strateških partnerstev, med katerimi izstopa sodelovanje z Waymom, podjetjem v lasti Alphabeta (krovnega podjetja Googla). Poleg tega Uber nenehno širi nabor svojih storitev; uporabnikom so na voljo okolju prijaznejše možnosti, kot je Uber Green, v nekaterih mestih pa v svojo aplikacijo integrira tudi informacije o javnem prevozu. Za ohranjanje zvestobe uporabnikov in spodbujanje pogostejše uporabe skrbi članstvo Uber One. Čedalje pomembnejši vir prihodkov postaja tudi oglaševalski posel znotraj platforme.

V Združenih državah Amerike je Uberjev glavni tekmec Lyft. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Konkurenca na trgu prevozov na zahtevo je izjemno ostra. V Združenih državah Amerike je Uberjev glavni tekmec Lyft. V Evropi se mora boriti z močnimi igralci, kot je estonski Bolt, ki ima trden položaj zlasti v Vzhodni in Srednji Evropi, ter številnimi lokalnimi ponudniki. Na globalni ravni pa sta pomembna tekmeca še kitajski Didi Chuxing, ki je Uberju prevzel kitajski trg, in Grab, ki prevladuje v Jugovzhodni Aziji.

Med vlagateljskim optimizmom in regulatornimi tveganji

Delnica družbe Uber Technologies (UBER) je od prve javne ponudbe maja pred šestimi leti doživela precej burno pot. Z doseganjem dobičkonosnosti in stabilno rastjo poslovanja je njena vrednost v zadnjem obdobju znatno zrasla. Tržna kapitalizacija podjetja je v prvi polovici leta 2025 presegla 180 milijard ameriških dolarjev, kar ga uvršča med tehnološke težkokategornike. Večina finančnih analitikov, katerih mnenja redno zbirata portala Yahoo Finance in MarketWatch, je bilo spomladi letos delnici naklonjenih, pri čemer so kot ključne dejavnike izpostavljali rast v segmentu prevozov in potencial oglaševalskega posla. Kljub temu nekateri analitiki, na primer pri družbi Morningstar, opozarjajo na visoko stopnjo negotovosti, povezano z regulacijo, statusom voznikov in intenzivno konkurenco.

Največ prahu dviguje Uberov odnos do voznikov, ki jih vztrajno obravnava kot »neodvisne pogodbene sodelavce«, in ne kot redno zaposlene. FOTO: Mike Blake/Reuters

Vodstvo Uberja v svojih napovedih za prihodnja obdobja običajno izraža optimizem in pričakuje nadaljnjo rast bruto rezervacij ter prilagojenega dobička, pri čemer segment prevozov ostaja ključni motor te rasti. Dolgoročni potencial vidijo v nadaljnji penetraciji trgov, kjer so že prisotni, širitvi na nova območja in v dolgoročnih priložnostih, ki jih prinašajo avtonomna vozila.

Bo Uber znal unovčiti svoj potencial?

Uber je nedvomno korenito spremenil naše razmišljanje o osebni mobilnosti in načinu premikanja po mestih. Njegova pot od drznega zagonskega podjetja do globalnega velikana je bila tlakovana z inovacijami, a hkrati zaznamovana s številnimi nasprotji, ki še danes mečejo senco na njegov uspeh. Dosežena finančna stabilnost mu sicer omogoča obsežna vlaganja v prihodnje tehnologije in razvoj, vendar ostajajo odprta temeljna vprašanja o njegovem vplivu na delovne pogoje voznikov, poštenost konkurence in širšo družbeno odgovornost. Kako bo Uber v prihodnje krmaril med velikimi poslovnimi priložnostmi in neizogibnimi izzivi ter pritiski regulatorjev in javnosti, ne bo le odločilno vplivalo na usodo podjetja samega, temveč bo sooblikovalo celotno prihodnost urbane mobilnosti.