Slovensko gospodarstvo lani z več kot 4,6 milijarde čistega dobička
Gospodarstvo je lani uspešno poslovalo, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila višja za pet odstotkov, ugotavljajo na Ajpesu.
Odpri galerijo
Slovensko gospodarstvo je lani poslovalo z desetino večjim čistim dobičkom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Slovenske gospodarske družbe so v letu 2019 poslovale uspešneje kot leto prej in ustvarile za dobrih 4,6 milijarde evrov čistega dobička, desetino več kot predlanskim. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za pet odstotkov na 46.752 evrov, a je ta rast dvakrat prepočasna, da bi lahko dohiteli razvitejše države. Dobro pa je, da je dodana vrednost rasla hitreje od rasti plač, kar kaže, da imamo vse boljše gospodarske družbe, ki se zavedajo pomena naložb, ugotavljajo na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Družbe in podjetniki, ki so predložili letna poročila za 2019, so poleg čistega dobička in dodane vrednosti povečali tudi število zaposlenih (na skoraj 520.000), prihodke (na skoraj 104 milijarde evrov) in prihodke na tujem trgu (na dobrih 43 milijard evrov), skupaj pa so ustvarili za dobrih 24 milijard evrov dodane vrednosti, za desetino več kot leto prej, ugotavljajo na Ajpesu.
Lani se je povečala tudi povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega, ki je znašala 1714 evrov in bila realno za 1,9 odstotka višja kot leto prej. Kar zadeva plačilno disciplino, je bila lani boljša, plačilno nesposobnih je bilo 3660 pravnih oseb, za tri odstotke manj kot leto prej.
Podatki za letos kažejo, kako se izredne razmere odražajo na poslovanju družb: v marcu je bil že prisoten velik pesimizem samostojnih podjetnikov, v aprilu tudi gospodarskih družb, maja pa se je spet povečal optimizem, predvsem pri gospodarskih družbah, a bistveno manj pri samostojnih podjetnikih.
Register transakcijskih računov tako kaže, da je bilo maja blokiranih 3391 računov, junija, ko so se že začeli izvajati sodni in pravni postopki, pa so na Ajpesu zaznali že kar 54.701 blokiran transakcijski račun. To pa pomeni, da ima zdaj blokiran račun približno 20 odstotkov poslovnih subjektov, je povedala direktorica Ajpesa Mojca Kunšek.
Po drugi strani podatki kažejo, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo kot pred dobrimi desetimi leti. Nekoliko bolj je naslonjeno na lastne vire sredstev in manj je odvisno od izposojanja. Tudi finančni in bančni sistem je v boljši kondiciji, kot je bil pred desetimi leti, tako da lahko servisira gospodarstvo, finančni viri pa so za gospodarstvo zdaj primerjalno dostopnejši in cenejši, ugotavljajo na Ajpesu. Odziv slovenske ekonomske politike med epidemijo in po njej je bil po njihovi oceni hiter in finančno izdaten.
Družbe in podjetniki, ki so predložili letna poročila za 2019, so poleg čistega dobička in dodane vrednosti povečali tudi število zaposlenih (na skoraj 520.000), prihodke (na skoraj 104 milijarde evrov) in prihodke na tujem trgu (na dobrih 43 milijard evrov), skupaj pa so ustvarili za dobrih 24 milijard evrov dodane vrednosti, za desetino več kot leto prej, ugotavljajo na Ajpesu.
Lani se je povečala tudi povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega, ki je znašala 1714 evrov in bila realno za 1,9 odstotka višja kot leto prej. Kar zadeva plačilno disciplino, je bila lani boljša, plačilno nesposobnih je bilo 3660 pravnih oseb, za tri odstotke manj kot leto prej.
Junija porast blokiranih računov
Podatki za letos kažejo, kako se izredne razmere odražajo na poslovanju družb: v marcu je bil že prisoten velik pesimizem samostojnih podjetnikov, v aprilu tudi gospodarskih družb, maja pa se je spet povečal optimizem, predvsem pri gospodarskih družbah, a bistveno manj pri samostojnih podjetnikih.
Register transakcijskih računov tako kaže, da je bilo maja blokiranih 3391 računov, junija, ko so se že začeli izvajati sodni in pravni postopki, pa so na Ajpesu zaznali že kar 54.701 blokiran transakcijski račun. To pa pomeni, da ima zdaj blokiran račun približno 20 odstotkov poslovnih subjektov, je povedala direktorica Ajpesa Mojca Kunšek.
Gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo
Po drugi strani podatki kažejo, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo kot pred dobrimi desetimi leti. Nekoliko bolj je naslonjeno na lastne vire sredstev in manj je odvisno od izposojanja. Tudi finančni in bančni sistem je v boljši kondiciji, kot je bil pred desetimi leti, tako da lahko servisira gospodarstvo, finančni viri pa so za gospodarstvo zdaj primerjalno dostopnejši in cenejši, ugotavljajo na Ajpesu. Odziv slovenske ekonomske politike med epidemijo in po njej je bil po njihovi oceni hiter in finančno izdaten.
