Sodne težave Googla se množijo

Kar 67 odstotkov prebivalcev sveta na svojih elektronskih napravah uporablja Googlov brskalnik Chrome, skozi njegovi iskalnik pa gre skoraj 90 odstotkov vseh spletnih globalnih iskanj. To ni všeč ne tekmecem ne oblastem v številnih državah, ki Google (oziroma matično družbo Alphabet) obtožujejo monopoliziranja digitalnega sveta.

Najbolj svež primer, ki lahko prinese tudi (doslej) najtežje posledice za Google, je protimonopolni postopek, ki ga je proti podjetju v ZDA sprožilo pravosodno ministrstvo. To zahteva, da Google proda Chrome, morebiti pa tudi operacijski sistem Android, ki ga uporabljajo mobilne naprave.

Sodna obravnava v tem primeru se je končala prejšnji teden s predstavitvijo argumentov obeh strani, sodnik pa naj bi razsodbo objavil aprila 2025. Da gre tudi za politično zelo občutljivo zadevo, je sodnik nakazal pred nekaj dnevi, ko je sporočil, da dinamike odločanja zaradi zamenjave ameriške vladne administracije ne bo spremenil.

Donald Trump je namreč oktobra, preden je bil spet izvoljen za predsednika ZDA, javno nasprotoval možnosti, da bi Google razbili na podlagi monopolnih postopkov. Morebitna sodba, ki bi določila prodajo Croma (in/ali Androida), pa bi pomenila prav to, saj Googlov poslovni model temelji na tesni prepletenosti njegovih aplikacij in vzajemne uporabe podatkov o navadah njihovih uporabnikov.

A po pravni poti se Googla lotevajo tudi drugi deležniki in pri tem dosegajo različne uspehe. Lani je prvostopenjsko sodišče v Kaliforniji razsodilo, da mora Google korenito preoblikovati Play, svojo tržnico z aplikacijami, češ da sedanji način iskanja aplikacij in plačevanja po njihovem neenakopravno obravnava ponudnike aplikacij in njihove potencialne stranke. Tožbo je sprožilo podjetje Epic, lastnik igre Fortnite. Postopek se nadaljuje na višjem sodišču, kjer je Google ravno prejšnji teden vložil zahtevo, naj sodišče prvo sodbo prekliče.

V Kanadi pa so objavili, da je njihov varuh konkurence proti Googlu sprožil postopek zaradi omejevanja konkurence na področju spletnega oglaševanja. Zahteval bo, da odproda dve od svojih orodij za ustvarjanje oglasov.

V Evropi pa je Google sporočil, da bo spremenil algoritme svojega iskalnika in se odzval na pritožbe nekaterih tekmecev, da se je po prejšnjih Googlovih spremembah zmanjšal promet na njihovih spletnih straneh. Tudi v tem primeru evropska komisija preiskuje, ali gre morebiti za kršenje pravil direktive o digitalnih trgih (DMA).

INFOGRAFIKA: Delo