BDP v prvem trimesečju za 2,3 odstotka manjši kot v istem obdobju lani
Podatki o gospodarskih trendih do konca marca bodo podlaga za nove makroekonomske napovedi za leto 2020.
Odpri galerijo
Gostinstvo in turizem sta letos najprej občutila posledice epidemije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je v prvem četrtletju, ko smo sredi marca že razglasili epidemijo, upadel za 2,3 odstotka, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 pa je bil nižji za 4,5 odstotka, je izračunal statistični urad (Surs). Na upad gospodarstva je vplivalo zmanjšano domače in tuje povpraševanje, padec pa so blažili koledarski učinek, zaloge, poraba države in pozitivni trgovinski saldo.
Po desezoniranih podatkih, ki izključujejo vpliv koledarja, se je BDP skrčil bolj, za 3,4 odstotka. Izvoz se je tokrat prvič po letu 2012 zmanjšal, in sicer za 1,6 odstotka. Še bolj se je zmanjšal uvoz, za 2,5 odstotka, zato je saldo blagovne menjave pozitivno vplival na BDP, v višini 0,5 odstotne točke, so pojasnili na Sursu.
Domača potrošnja je bila manjša za več kot tri odstotke. Potrošnja gospodinjstev se je znižala za več kot šest odstotkov, upad izdatkov je bil prisoten v večini potrošnih skupin, najbolj pa so se zmanjšali izdatki za nakup avtomobilov, in sicer za kar 20 odstotkov. Tudi bruto naložbe so se znižale za dobrih šest odstotkov, upad investiranja pa je bil v večini skupin, izjema so le gradbene investicije, ki so se celo povečale. Najbolj izrazito so se povečale naložbe v stanovanjsko gradnjo (za deset odstotkov).
Po drugi strani pa so se povečale tudi zaloge; k rasti BDP so prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje, za 5,8 odstotka pa se je v prvem trimesečju povečala tudi poraba države, pravijo na Sursu.
»Zmanjšanje gospodarske aktivnosti na medletni ravni (–2,3 odstotka) je bilo, sodeč po prvih podatkih, nižje od naših pričakovanj, da bo upad triodstoten. K temu pa je pripomogel tudi koledarski učinek, saj je imelo prvo četrtletje letos večje število dni kot prvo četrtletje lani. Samo iz tega naslova je bil upad gospodarske aktivnosti nižji za dobro odstotno točko,« pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Največje presenečenje je zanj silovita rast trošenja države. »Skoraj šestodstotna rast državne porabe je večinoma posledica dodatne dodelitve sredstev države v sektor javnih služb ter nakupa zaščitne opreme. Tako visoka rast porabe države je bila najvišja po prvem četrtletju 2008. Za primerjavo, v zadnjih desetih letih je povprečna rast potrošnje države znašala le 0,7 odstotka. Visoko rast tega agregata pričakujemo še v drugem četrtletju letos.«
Z vidika sektorske razdelitve dodane vrednosti so na GZS pričakovali rast v IKT-dejavnostih, presenetila pa jih je tudi rast v predelovalnih dejavnostih (gre za zamik med izdajo faktur, kjer se nižja tekoča proizvodnja še ni odrazila) in gradbeništvu.
In še to: na GZS v celotnem letu pričakujejo padec BDP za pet do sedem odstotkov, preseneča pa jih blag vzpon v predelovalnih dejavnostih. Največji padec pričakujejo v drugem četrtletju, ko se bo po njihovi napovedi BDP medletno skrčil od 12 do 15 odstotkov.
Surs, ki ga po nedavni vladni razrešitvi direktorja Bojana Nastava kot v. d. vodi Tomaž Smrekar, je objavil še dva pomembna makroekonomska kazalnika, in sicer podatke o gibanju cen maja, ko smo zabeležili 1,2-odstotno letno deflacijo, in o anketni brezposelnosti v prvem četrtletju letos. Ta je bila s 4,6 odstotka celo nižja kot v istem obdobju lani. Vpliva epidemije na trg dela v prvem trimesečju še ni bilo zaznati. Novi podatki bodo pomembna podlaga za nove makroekonomske napovedi letos, eno od njih za začetek junija napoveduje tudi Banka Slovenije.
Po desezoniranih podatkih, ki izključujejo vpliv koledarja, se je BDP skrčil bolj, za 3,4 odstotka. Izvoz se je tokrat prvič po letu 2012 zmanjšal, in sicer za 1,6 odstotka. Še bolj se je zmanjšal uvoz, za 2,5 odstotka, zato je saldo blagovne menjave pozitivno vplival na BDP, v višini 0,5 odstotne točke, so pojasnili na Sursu.
Infografika Delo
Domača potrošnja je bila manjša za več kot tri odstotke. Potrošnja gospodinjstev se je znižala za več kot šest odstotkov, upad izdatkov je bil prisoten v večini potrošnih skupin, najbolj pa so se zmanjšali izdatki za nakup avtomobilov, in sicer za kar 20 odstotkov. Tudi bruto naložbe so se znižale za dobrih šest odstotkov, upad investiranja pa je bil v večini skupin, izjema so le gradbene investicije, ki so se celo povečale. Najbolj izrazito so se povečale naložbe v stanovanjsko gradnjo (za deset odstotkov).
Po drugi strani pa so se povečale tudi zaloge; k rasti BDP so prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje, za 5,8 odstotka pa se je v prvem trimesečju povečala tudi poraba države, pravijo na Sursu.
Ivanc: Presenečenje je rast porabe države
»Zmanjšanje gospodarske aktivnosti na medletni ravni (–2,3 odstotka) je bilo, sodeč po prvih podatkih, nižje od naših pričakovanj, da bo upad triodstoten. K temu pa je pripomogel tudi koledarski učinek, saj je imelo prvo četrtletje letos večje število dni kot prvo četrtletje lani. Samo iz tega naslova je bil upad gospodarske aktivnosti nižji za dobro odstotno točko,« pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Največje presenečenje je zanj silovita rast trošenja države. »Skoraj šestodstotna rast državne porabe je večinoma posledica dodatne dodelitve sredstev države v sektor javnih služb ter nakupa zaščitne opreme. Tako visoka rast porabe države je bila najvišja po prvem četrtletju 2008. Za primerjavo, v zadnjih desetih letih je povprečna rast potrošnje države znašala le 0,7 odstotka. Visoko rast tega agregata pričakujemo še v drugem četrtletju letos.«
Z vidika sektorske razdelitve dodane vrednosti so na GZS pričakovali rast v IKT-dejavnostih, presenetila pa jih je tudi rast v predelovalnih dejavnostih (gre za zamik med izdajo faktur, kjer se nižja tekoča proizvodnja še ni odrazila) in gradbeništvu.
In še to: na GZS v celotnem letu pričakujejo padec BDP za pet do sedem odstotkov, preseneča pa jih blag vzpon v predelovalnih dejavnostih. Največji padec pričakujejo v drugem četrtletju, ko se bo po njihovi napovedi BDP medletno skrčil od 12 do 15 odstotkov.
Maja spet deflacija
Surs, ki ga po nedavni vladni razrešitvi direktorja Bojana Nastava kot v. d. vodi Tomaž Smrekar, je objavil še dva pomembna makroekonomska kazalnika, in sicer podatke o gibanju cen maja, ko smo zabeležili 1,2-odstotno letno deflacijo, in o anketni brezposelnosti v prvem četrtletju letos. Ta je bila s 4,6 odstotka celo nižja kot v istem obdobju lani. Vpliva epidemije na trg dela v prvem trimesečju še ni bilo zaznati. Novi podatki bodo pomembna podlaga za nove makroekonomske napovedi letos, eno od njih za začetek junija napoveduje tudi Banka Slovenije.
