Ljubljana – »V šestem protikoronskem svežnju je vlada končno začela upoštevati tudi dejavnost industrije srečanj, vendar z našega vidika ukrepi niso zasnovani celostno, nekateri ti nekaj dajo, drugi pa vzamejo,« je na spletni novinarski konferenci dejal Gorazd Kobi iz družbe Kobi interieri.



Velika večina za letos načrtovanih srečanj, kongresov in dogodkov je od prvega izbruha covida-19 v marcu odpadla, tako da imajo podjetja v dejavnosti tudi več kot 80-odstoten izpad prihodkov. »Dogodki se selijo v spletne in hibridne oblike. Deležniki s tega področja se seveda lotevamo tudi organizacije na ta način, a tako lahko nadomestimo le del izpada prihodkov. Pomoč države je zato nujna, da bi ohranili dejavnost, ki je doslej prispevala pomemben delež k slovenski zgodbi o uspehu v turizmu,« je povedal Miha Kovačič, direktor družbe Kongresni urad Slovenije.
 

Ustanovili neformalno združenje

Aprila je 350 podjetij iz te dejavnosti – od organizatorjev srečanj in kongresov, podjetij, ki dogodkom zagotavljajo infrastrukturo in opremo, do turističnih agencij, ki so specializirane za kongresne dejavnosti – ustanovilo neformalno združenje, tudi zato, da bi opozorila na svojo vlogo v gospodarstvu. Dejavnost je v letu 2019 ustvarila 153 milijonov evrov neposrednih prihodkov, posredni prispevek k BDP (prek prihodkov v hotelirstvu in drugih podpornih storitvah) pa ocenjujejo na skoraj 900 milijonov evrov na leto. Na tem področju je zaposlenih več kot 15.000 ljudi.

»Naša podjetja spadajo v dejavnost, ki ni delovno intenzivna, ima pa visoko dodano vrednost in razmeroma visoke fiksne stroške. Zato jim ukrepi, ki omejujejo višino najvišje pomoči na zaposlenega, ne omogočajo preživetja,« je povedal Kovačič. Od vlade tako zahtevajo možnost poroštev za najem novih premostitvenih kreditov ter odlog odplačevanja obstoječih posojil, podaljšanje ukrepov na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač ter nepovratna sredstva za fiksne stroške v času, ko podjetjem ni omogočeno poslovanje.

Reševanje zaposlenih, ne podjetij

»Vlada z ukrepi rešuje zaposlene, ne rešuje pa podjetij,« je povedal Iztok Bricl, predsednik uprave Gospodarskega razstavišča. »Od marca do maja so nam za zaposlenega na čakanju priznali 1753 evrov na mesec, od junija je ta znesek 892 evrov. Podjetje z dvema tretjinama zaposlenih na čakanju in temu ustreznim izpadom prihodkov tega ne more financirati še nekaj mesecev, do pomladi, ko pričakujemo, da se bodo začele razmere izboljševati,« je ponazoril tipično situacijo v panogi.



Podjetja v dejavnosti srečanj bodo brez državne podpore prisiljena v zapiranje dejavnosti in odpuščanje zaposlenih, kar lahko povzroči dolgoročno zelo težko popravljivo škodo. »Smo pomemben segment v turističnem gospodarstvu, saj prispevamo 20 odstotkov prenočitev. Če bomo prisiljeni odpuščati sodelavce, bomo izgubili tudi specifična znanja in s tem lahko izgine dejavnost, ki smo jo gradili dvajset, trideset let,« je na dramatičnost razmer opozoril Boštjan Horjak iz agencije Liberty International.
 

V turizmu je ogroženih 20.000 delovnih mest

Tudi drugi ponudniki v turizmu in gostinstvu sodijo med najbolj prizadete dejavnosti, ki so morale že spomladi in tudi zdaj po odloku vlade zapreti vrata. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je v turizmu od marca do konca oktobra brez dela ostalo že več kot 9500 ljudi, brez dodatnih ukrepov za pomoč tej panogi pa bi jih po ocenah turističnih združenj do spomladi ostalo brez dela skupaj 20.000.

Predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je pojasnil, da je izpad prihodkov v dejavnosti glede na lansko leto približno 60-odstoten, vendar so razlike med segmenti velike. Pri najbolj prizadetih, kot so mestni turizem, turistične agencije in vodniki, turistični prevozi …, je ta vrzel še večja, saj prihodki marsikje ne dosegajo niti petine lanskih.



»Te številke vzbujajo skrb. Zato bi zaradi globine krize kljub dosedanji državni pomoči, ki je bila dobrodošla, potrebovali dodatne ukrepe,« je dejal Pobegajlo. V svežnju protikoronskih pomoči PKP6, ki je pred sprejetjem v državnem zboru, sicer pozdravljajo ukrep pokrivanja fiksnih stroškov, moti pa jih, da je pomoč omejena na največ tisoč evrov na zaposlenega in le na zadnje tri mesece letošnjega leta: »Za najbolj prizadete bi to moralo veljati od marca.« Prav tako se še vedno zavzemajo, da bi bilo nadomestilo za čakanje na delo 100-odstotno in ne le 80-odstotno.

Nezadovoljni s pogoji za pomoč

Na to opozarjajo tudi v Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer so že pojasnili, da kar tretjina podjetnikov in obrtnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti. Predsednik sekcije Blaž Cvar je dejal, da je nevzdržno, da morajo dejavnosti, ki jim je država prepovedala delati, pokrivati skoraj polovico bruto plače zaposlenih. Tako se podjetniki, ki so že počrpali večino rezerv, poskušajo znajti vsak po svoje. Kot je pojasnil Cvar, se marsikdo zato tudi zadolžuje, nekateri celo osebno.

Agencija Spirit je te dni objavila javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov gostinstvu in turizmu v času epidemije od 12. marca do konca maja, za kar je mogoče prejeti največ 10.000 evrov. A poziv je razburil zlasti manjše podjetnike, saj pomoč pogojuje z najmanj 50.000 evri prihodka in vsaj štirimi zaposlenimi. Cvar je pojasnil, da so zadrege zlasti s številom zaposlenih, še posebej ker se pri družbah z omejeno odgovornostjo direktor šteje med zaposlene, nosilec dejavnosti pri samostojnih podjetnikih pa ne, zato so poslali pripombo, da se to spremeni.