Največji sejmarji upajo na pomoč države

Sprva zaradi prepovedi in nato omejitev je odpadla večina sejmov, sejmarji opozarjajo, da bodo za njihovo preživetje nujne prilagoditve ukrepov.
Fotografija: Gospodarsko razstavišče je z upoštevanjem varnostnih ukrepov prejelo dva certifikata in bo lahko naslednji sejem pripravilo že septembra z upoštevanjem priporočil NIJZ. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Gospodarsko razstavišče je z upoštevanjem varnostnih ukrepov prejelo dva certifikata in bo lahko naslednji sejem pripravilo že septembra z upoštevanjem priporočil NIJZ. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Celje, Ljubljana, Gornja Radgona – Sejemska dejavnost je od marčnega zaprtja javnega življenja skoraj ugasnila. Največjim družbam v državi, ki se ukvarjajo s sejmi in kongresi, so prihodki od lani upadli za 30 do celo več kot 100 odstotkov. Na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in vlado so naslovile že več pobud in predlogov, vendar za zdaj dodatnih pomoči niso bile deležne.

Podjetja, ki se ukvarjajo z industrijo srečanj, so se povezala v iniciativo in vladi že spomladi poslala dopis, naj v pakete ukrepov vključijo pomoč za industrijo, ki neposredno in posredno zaposluje več kot 15.000 ljudi. Od te industrije je odvisnih še okoli 20.000 kreativcev, gre večinoma za samostojne podjetnike in samozaposlene v kulturi. Opozorili so, da je ogroženih več kot 350 slovenskih podjetij, da bo izgubljenih 270 milijonov evrov neposrednih prihodkov. Poudarjajo podatke iz študij, ki kažejo, da sejmi multiplicirajo prihodke za štiri- do sedemkrat. Zapisali so, da »če upoštevamo izračunan kongresni multiplikator 3,3, bo slovenski turizem na leto izgubil 891 milijonov evrov prihodkov«.

Med največjimi sejmarji ima v odstotkih največji upad prihodkov družba Pomurski sejem. Odpovedati so morali štiri mednarodne sejme, dva so prestavili. Kot pove predsednik uprave Janez Erjavec, izgubo ocenjujejo na približno dva milijona evrov: »Večino prihodkov pridobivamo iz organizacije sejmov. Ker imamo glede na bienalni način prirejanja nekaterih naših sejmov na letošnjem koledarju več prireditev kot lani, pomeni to celo več kot 100-odstotni izpad prihodkov.«

V družbi Celjski sejem so morali pred nekaj tedni odpovedati tudi tradicionalni mednarodni sejem MOS, ki je največja sejemska prireditev v državi. Upad prihodkov bo okoli 80-odstoten, pove izvršni direktor Robert Otorepec: »K sreči smo lahko januarja izpeljali Agritech, ki je bil res uspešen.«

Sejem Agra v Gornji Radgoni so odpovedali, v družbi Pomurski sejem ga intenzivno pripravljajo v spletni obliki. Prihodkov se ne nadejajo, pripravljajo ga zaradi kontinuitete in da podprejo razstavljavce. FOTO: Blažž Samec/Delo
Sejem Agra v Gornji Radgoni so odpovedali, v družbi Pomurski sejem ga intenzivno pripravljajo v spletni obliki. Prihodkov se ne nadejajo, pripravljajo ga zaradi kontinuitete in da podprejo razstavljavce. FOTO: Blažž Samec/Delo

 

Priporočila naj omilijo


Družba Gospodarsko razstavišče je morala prestaviti in odpovedati sedem od devetih načrtovanih velikih mednarodnih kongresov pa tudi maturantske plese, koncerte … Kot odgovarja direktor Iztok Bricl, je težko »napovedati, kakšen bo izpad prihodkov, ker ne vemo, kaj se bo dogajalo jeseni. Ocenjujemo, da bo upad poslovanja glede na lani od 30- do 40-odstoten.« Gospodarsko razstavišče je namreč še lahko izpeljalo graditeljski sejem DOM, zaradi epidemije covida-19 so ga morali zapreti en dan predčasno, a ga je kljub temu obiskalo 37.800 ljudi.

Če so v Gornji Radgoni in Celju za letos sejme odpovedali, bo na Gospodarskem razstavišču septembra 15. Otroški bazar, do konca leta načrtujejo še tri sejme, za katere so pogoje uskladili z NIJZ. Med drugim bodo prostore dodatno prezračevali, čistili, razkuževali, omejevali hkratni obisk v dvorani na 500 ljudi, ki bodo vsi nosili maske, zagotavljali razdaljo … Da bi morali priporočila omiliti, je prepričan Erjavec: »Podobno kot za nakupovalna središča, prodajne ulice v mestih in na turističnih destinacijah tudi za sejme ne bi smela veljati omejitev končnega števila razstavljavcev in obiskovalcev.«

Letos so morali mednarodni sejem obrti in podjetništva MOS v Celju, ki je največja sejemska prireditev v državi, odpovedati. FOTO: Roman Šipić
Letos so morali mednarodni sejem obrti in podjetništva MOS v Celju, ki je največja sejemska prireditev v državi, odpovedati. FOTO: Roman Šipić

 

Bistvo sejmov je živ stik


Otorepec pravi, da bi država morala prilagoditi tudi finančne ukrepe: »Nismo v enakem položaju tisti, ki bodo imeli desetodstotni upad, in mi, ki bomo imeli 80-odstotnega. Kdor ne more preživeti desetodstotnega upada, tako ali tako ne bo več dolgo živel.« Erjavec dodaja, da je ključno, da se organizacija sejmov čim prej dovoli, predlagal je, da bi sejmarjem vsaj subvencionirali fiksne stroške, pomoč bi bili tudi sejemski boni, ki bi jih unovčili razstavljavci. Z MGRT so sporočili, da se težkega položaja industrije srečanj zavedajo. Predvidoma jeseni bodo objavili javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem za čas od 15. marca do konca maja. Na to se bodo lahko prijavili tudi sejmarji.

Prav vsi sejmarji pa poudarjajo, da je ključno, da se sejmi dovolijo. Odpovedani sejem Agra Pomurskega sejma sicer pospešeno pripravljajo na spletu, a bolj zaradi kontinuitete kot zaradi prihodkov. Toda bistvo sejmov je srečanje v živo, poudarjajo vsi sogovorniki, ali kot pravi Bricl: »Sejmi ohranjajo svoj pomen in neprecenljivo vrednost zaradi živega stika, pregleda nad zadnjimi trendi in konkurenco v neki panogi, strokovnega spremljevalnega programa. Izkušnje z epidemijo covida-19 prepričljivo dokazujejo, da virtualna komunikacija še zdaleč ne more in ne sme nadomestiti živega stika. Čeprav so pri premagovanju epidemije zdravstveni pogledi izredno pomembni, smo prepričani, da je treba pri načrtovanju in organizaciji dogodkov iskati ustrezne nove modele, ki naj temeljijo na neposrednem, a varnem in zdravem stiku.«

Komentarji: