Z visoko plačo koristnost denarja upada
Kako nagrajevati menedžerje, da bodo ti delali dobro in motivirano?
Odpri galerijo
Sergeja Slapničar Foto: Leon VIDIC/Delo
Ljubljana – Ena od najpomembnejših nalog nadzornih svetov je izbira vodstva, kar pa je tesno povezano tudi s prejemki vodstva. Pri tem sta ključni vprašanji višina prejemkov in ali bolje plačani menedžerji tudi bolje vodijo podjetje. Odgovore na to vprašanje bodo iskali tudi na jutrišnji konferenci korporativnega upravljanja Združenja nadzornikov Slovenije.
S temi vprašanji se ukvarja tudi dr. Sergeja Slapničar z ljubljanske ekonomske fakultete. Z raziskovalno ekipo že veliko let raziskuje, kako denarne nagrade in družbene spodbude in pritiski vplivajo na uspešnost v miselnih nalogah zaposlenih in tudi menedžerjev.
Kot pravi Slapničarjeva, je ena glavnih iztočnic vprašanje pravičnosti nagrajevanja, kjer so preverjali, kako to vpliva na zunanjo in kako na notranjo motivacijo. »Ugotovili smo, da ne gre toliko za to, koliko je kdo plačan, ampak za pravičnost tega plačila,« pravi sogovornica. Šlo naj bi za to, kako je to plačilo določeno, za merjenje uspešnosti, postavljanje ciljev in pa dodelitev bonusov. , »Naša ugotovitev je, da pravičnost zelo pozitivno vpliva na notranjo motivacijo in da prevladuje vidik razdelitvene pravičnosti. Ta je opredeljena s tem, koliko zaslužimo glede na vložen napor,« dodaja Slapničarjeva.
Menedžerji se po njenih besedah večinoma primerjajo z menedžerji iz drugih podjetji. Pri tem, pravi, se ozirajo na to, kako kompleksno podjetje vodijo, koliko je to veliko, kako zahtevni so trgi, skratka, primerjajo plače glede na kompleksnost vodenja.
Kako potem na delo menedžerjev vpliva Lahovnikov zakon, ki je omejil plače direktorjev v državni lasti in vzpostavil določeno uravnilovko? Slapničarjeva poudarja, da med najbolj pomembne elemente nagrajevanja ne sodi nagrajevanje samo, ampak izbor posameznikov za to funkcijo, njihove sposobnosti, izkušnje, zavzetost… »Pri odločanju o tem, ali se bodo potegovali za določeno funkcijo, posamezniki seveda vedo, koliko ponujajo posamezna podjetja. Tako da Lahovnikov zakon lahko odbija posameznike,« pravi in dodaja, da ta zakon vpliva tudi na plače v celotnem podjetju.
Večno vprašanje ostaja tudi, ali dobro plačani direktorji res dejalo bolje? »Povečevanje plače na zelo visoke ravni ne ustvarja dodatne koristnosti pri ljudeh, saj koristnost denarja pada. Je pa res, da se bo član uprave vedno primerjal z drugimi,« pojasnjuje Slapničarjeva. Pri tem pa izpostavlja, da imajo družbene spodbude, kot so odgovornost, utemeljevanje rezultatov, ugled, preglednost poslovanja imajo na možgane enako močen učinek kot denar.
S temi vprašanji se ukvarja tudi dr. Sergeja Slapničar z ljubljanske ekonomske fakultete. Z raziskovalno ekipo že veliko let raziskuje, kako denarne nagrade in družbene spodbude in pritiski vplivajo na uspešnost v miselnih nalogah zaposlenih in tudi menedžerjev.
Kot pravi Slapničarjeva, je ena glavnih iztočnic vprašanje pravičnosti nagrajevanja, kjer so preverjali, kako to vpliva na zunanjo in kako na notranjo motivacijo. »Ugotovili smo, da ne gre toliko za to, koliko je kdo plačan, ampak za pravičnost tega plačila,« pravi sogovornica. Šlo naj bi za to, kako je to plačilo določeno, za merjenje uspešnosti, postavljanje ciljev in pa dodelitev bonusov. , »Naša ugotovitev je, da pravičnost zelo pozitivno vpliva na notranjo motivacijo in da prevladuje vidik razdelitvene pravičnosti. Ta je opredeljena s tem, koliko zaslužimo glede na vložen napor,« dodaja Slapničarjeva.
Menedžerji se primerjajo z drugimi šefi
Menedžerji se po njenih besedah večinoma primerjajo z menedžerji iz drugih podjetji. Pri tem, pravi, se ozirajo na to, kako kompleksno podjetje vodijo, koliko je to veliko, kako zahtevni so trgi, skratka, primerjajo plače glede na kompleksnost vodenja.
Kako potem na delo menedžerjev vpliva Lahovnikov zakon, ki je omejil plače direktorjev v državni lasti in vzpostavil določeno uravnilovko? Slapničarjeva poudarja, da med najbolj pomembne elemente nagrajevanja ne sodi nagrajevanje samo, ampak izbor posameznikov za to funkcijo, njihove sposobnosti, izkušnje, zavzetost… »Pri odločanju o tem, ali se bodo potegovali za določeno funkcijo, posamezniki seveda vedo, koliko ponujajo posamezna podjetja. Tako da Lahovnikov zakon lahko odbija posameznike,« pravi in dodaja, da ta zakon vpliva tudi na plače v celotnem podjetju.
Večno vprašanje ostaja tudi, ali dobro plačani direktorji res dejalo bolje? »Povečevanje plače na zelo visoke ravni ne ustvarja dodatne koristnosti pri ljudeh, saj koristnost denarja pada. Je pa res, da se bo član uprave vedno primerjal z drugimi,« pojasnjuje Slapničarjeva. Pri tem pa izpostavlja, da imajo družbene spodbude, kot so odgovornost, utemeljevanje rezultatov, ugled, preglednost poslovanja imajo na možgane enako močen učinek kot denar.
