Zahtevane donosnosti evropskih obveznic znova rastejo

Čeprav obveznice veljajo za bolj varno in manj tvegano naložbo kot delnice, dogajanje pri teh v zadnjem obdobju sploh ni dolgočasno. Negotovosti glede uvedbe carin v ZDA, oboroženi konflikti v Ukrajini in Gazi, napovedani fiskalni ukrepi Nemčije, cenovni dumping kitajskih izvoznikov, vse to pomembno vpliva na gibanje obveznic. Vpliv je seveda posreden prek napovedovanja, kako se bo gibala inflacija.

In ta se je v letošnjem letu povsod znižala proti ciljnim vrednostim dveh odstotkov. Še posebej to velja za območje z evrom, kjer je skupna inflacija v juniju že dosegla želeni nivo, osrednja inflacija brez cen hrane in energentov pa je le malo višja, pri 2,3 odstotka. A kljub temu da se inflacija znižuje, so zahtevane donosnosti obveznic najvišje v zadnjih treh mesecih. Zahtevana donosnost za desetletno nemško državno obveznico znaša 2,7 odstotka. Vse upoštevajoč bi lahko pričakovali, da se bodo zahtevane donosnosti zmanjšale, saj je gospodarska aktivnost v Evropi šibka, konflikti, ki bi pognali tečaje energentov, so se umirili, močan evro prek cenejšega uvoza prispeva k nižjim cenam izdelkov in storitev. Po drugi strani pa napovedani fiskalni ukrepi Nemčije in Evrope za večje obrambne izdatke in infrastrukturne naložbe napovedujejo večjo gospodarsko rast in deloma tudi inflacijo. A glede na to, da bodo ti ukrepi razporejeni čez več let in bodo države ali varčevale na drugih področjih ali vpeljale ukrepe subvencioniranja cen energentov kot v primeru Nemčije, bo to zanemarljivo vplivalo na inflacijo. Ključna obrestna mera evropske centralne banke ECB, ki znaša trenutno dva odstotka, je na nevtralni ravni. To pomeni, da gospodarstva niti ne spodbuja niti ne zavira.

Na drugi strani Atlantika je zgodba nekoliko drugačna. Po večmesečnem zniževanju inflacije v ZDA se je ta v juniju, zaradi učinka carin, povišala na 2,7 odstotka, osrednja inflacija pa na 2,9 odstotka. Pričakovati je, da bo učinek carin in nižje vrednosti dolarja v prihodnjih mesecih še vplival na inflacijo, ki se zaradi tega lahko poviša za poldrugi odstotek. Prav zato ameriška centralna banka Fed vztraja pri ohranjanju ključne obrestne mere pri 4,5 odstotka. Realna obrestna mera je v njihovem primeru krepko zaviralna za gospodarstvo.

V luči vseh teh dogodkov so se dvignile predvsem zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic, daljših od deset let. Zahtevana donosnost slovenske 30-letne državne obveznice trenutno znaša 3,9 odstotka, kar je 0,5 odstotka več kot ob začetku leta. Pričakuje se namreč, da bodo fiskalne politike, carine, višja zadolženost držav in tudi večja izdaja daljših obveznic dolgoročno vplivale na višjo inflacijo. Krivulje donosnosti znova postajajo bolj strme, kar pomeni, da so dolgoročne obveznice donosnejše od kratkoročnih. To je znak, da se razmere na trgu obveznic postopoma vračajo v bolj normalno stanje.