Predstavitvena informacija

Zakaj je Einstein rekel, da je obrestnoobrestni račun najmočnejša sila?

Anekdota pravi, da je Albert Einstein, ko so ga nekoč vprašali, kaj je največji izum človeštva, odgovoril: »Obrestnoobrestni račun.«
Fotografija: Prijavite se na finančni webinar in spoznajte, kako lahko pri varčevanju logiko obrestnoobrestnega računa obrnete sebi v prid. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Prijavite se na finančni webinar in spoznajte, kako lahko pri varčevanju logiko obrestnoobrestnega računa obrnete sebi v prid. FOTO: Getty Images

Ena od različic pravi, da je obrestno obrestovanje imenoval »osmo čudo sveta«, tretja pa, da je »najmočnejša sila v vesolju«.

Ne glede na to, katera različica je prava in ali je Einstein resnično rekel kaj od tega ali ne, ni dvoma, da je obrestnoobrestni račun dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na naše osebne finance.

Poenostavljeno je to z drugimi besedami povedal drugi veliki Američan Benjamin Franklin: »Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, zasluži denar.«



Slovenci smo zelo varčen narod. Letno nam uspe privarčevati povprečno 13 % svojih prihodkov. V Sloveniji imamo prebivalci skoraj 57 milijard finančnega premoženja, približno polovico od tega v gotovini in depozitih.

Ali se zavedamo, da lahko svoje prihranke tudi plemenitimo? Kaj bi se najprej morali naučiti v osnovni šoli, pa se nismo? Da varčevanje ni enako investiranje (po slovensko vlaganje) oziroma plemenitenje premoženja. K zadnjemu največ prispeva obrestno obrestovanje.

Velikokrat, ko se ukvarjamo s financami – zlasti ko gre za nove naložbe, npr. nakup nepremičnin, govorimo o možnosti povrnitve začetnega vložka in o tem, kako hitro se to lahko zgodi. Čas nam lahko pomaga pri plemenitenju naših prihrankov. Poglejmo, kako.

Če se na primer odločite plemenititi svoje prihranke v enem izmed vzajemnih skladov in vanj položite 100 EUR s 5-odstotno pričakovano stopnja donosa, boste po enem letu imeli 105 EUR. Zaradi procesa obrestnega obrestovanja se bo v drugem letu ob enaki 5-odstotni pričakovani stopnji donosa vaš znesek povečal za 5 % na 105 EUR in ne le na začetno vplačilo v višini 100 EUR.

Tako bi po dveh letih imeli 110,25, po treh pa 115,76 EUR. Sčasoma bi se ta znesek ob enakih predpostavkah vse bolj plemenitil.


 
Koliko denarja bi imeli ob enakih predpostavkah (5-odstotni pričakovani donos) po desetih letih, če bi na začetku vplačali 2000 EUR?



FOTO: Getty Images
FOTO: Getty Images


Če želite razumeti vso moč obrestnega računa, si za primer zamislite koga, ki začne pri 25 letih letno varčevati 500 evrov za pokojnino v zmerno tveganem vzajemnem skladu s pričakovano stopnjo donosa 5 odstotkov. Do 65. leta bi lahko imel skoraj dvakrat več denarja kot kdo, ki za začetek plemenitenja svojih prihrankov čaka do 35. leta.