Dostop do zelenih znanj za nadzornike in člane uprav
Slovenija se z današnjim otvoritvenim dogodkom pridružuje platformi Chapter Zero, katere namen je razviti kompetence nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb pri nas, da se bodo lažje soočali z izzivi zelene preobrazbe, in jih opremiti z veščinami ter znanjem o tem, kako podnebne spremembe uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe.
Podnebne spremembe v zadnjih letih predstavljajo vse večje tveganje ne le za človeštvo, temveč za celoten planet in svetovno gospodarstvo. »Očitno je, da se moramo s podnebnimi spremembami ukvarjati vsi skupaj – posamezniki, gospodarske družbe in vlade držav. Ob tem postaja jasno, da so povezave med podnebnimi spremembami in poslovanjem podjetij neločljivo povezane. Podnebno krizo bo zato težko učinkovito reševati brez aktivnega sodelovanja industrije in gospodarskih družb. Investitorji, regulatorji in druge zainteresirane strani zdaj pozivajo gospodarske družbe, naj prevzamejo odgovornost in sprejmejo celovit, strateški pristop k reševanju krize. Toda mnogi nadzorni sveti, uprave in upravni odbori se soočajo z vprašanjem, kako v svoje poslovne modele vključiti uresničljivo in učinkovito strategijo zelenega prehoda,« pojasnjujejo v Združenju nadzornikov Slovenije, ki skupaj s pobudnico projekta, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico, in družbo Deloitte Slovenija, sestavlja upravni odbor.
Podnebna tveganja
S tem se Chapter Zero Slovenia pridružuje globalni pobudi Climate Governance Initiative, ki je leta 2019 nastala v sodelovanju s svetovnim gospodarskim forumom, ki tveganja zaradi podnebnih sprememb že več let uvršča med najpomembnejša poslovna in finančna tveganja. Chapter Zero Slovenia bo slovenskim gospodarstvenikom omogočil, da se učijo iz izkušenj družb z vsega sveta, ki podnebne izzive že vključujejo v procese odločanja, saj je po svetu že 24 takšnih platform, ki pokrivajo 51 držav in vključujejo več kot 100.000 članov.
Vodja delovne skupine Chapter Zero Slovenia Mojca Markezeti meni, da je vzpostavitev takšne pobude tudi pri nas pomembna, ker omogoča pridobivanje znanj, ki jih potrebujemo za zeleno preobrazbo, a znotraj nadzornih svetov in uprav pri nas niso prisotna. Za primerjavo navede Skandinavijo, ki je na tem področju precej pred nami in je zato tudi bolje pripravljena na novo evropsko regulativo o trajnostnem poročanju, ki je začela veljati januarja in bo vsa večja podjetja v Evropski uniji zavezala k razkrivanju podatkov o vplivu njihove dejavnosti na ljudi in na planet ter o trajnostnih tveganjih, ki so jim izpostavljeni.
Zelena merila
Upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov pri poslovanju podjetij – ali krajše kar ESG – po besedah Markezetijeve postaja novo merilo za naložbe, za uspešno poslovanje podjetij in tako naprej. To pomeni, da se bodo v skladu s tem delale nove lestvice uspešnosti, na kateri lahko nazadujemo, če se ne bomo pravočasno lotili reševanja trajnostnih vprašanj.
