V bogati beri svetovne produkcije so selektorji Animateke med 550 prijavljenimi kratkimi animiranimi filmi letos najboljše razvrstili v tri tekmovalne sklope. Med njimi je tudi reprezentativno število slovenskih del. Fil rouge festivala bo francoska animirana produkcija, ki so jo pripravili v sodelovanju s festivalom v Annecyju, šolo La Poudrière, arhivom CNC in Slovensko kinoteko.

Animateka se v slabih dveh desetletjih ni uveljavila le kot festival, ki k nam prinese izbrano svetovno animirano produkcijo, temveč tudi kot srečevališče ustvarjalcev animiranega filma. Letošnje leto je v tem pogledu rekordno, saj bo k nam prispelo kar 270 gostov, avtorjev, producentov in strokovnjakov ter študentov animiranega filma iz tujine. Zaradi pestrega obfilmskega programa, ki buhti onkraj kinodvoran ter se širi v galerije in na pogovorne odre – kot je Animateka PRO –​, organizatorjem zmanjkuje primernih prostorov, zato nestrpno pričakujejo nov ljubljanski minipleks v podhodu Ajdovščina, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor in selektor Animateke Igor Prassel. Festivalski program se bo tokrat odvijal v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, dvorani Dijaškega doma Tabor in Cukrarni.

Osrednji gost festivala in umetnik v rezidenci bo francoski avtor Boris Labbé, ki je, kot je v navadi, poskrbel tudi za likovno podobo festivala. »Ponavljanje, reprezentacija, kolaži, vzorci, metamorfoze, večno gibanje pa tudi nenehno citiranje umetnostne zgodovine, literature in filozofije so bistveni izvori njegovega avdiovizualnega jezika,« ga je predstavil Prassel. Z razstavo njegovih izvirnih risb iz kratkega filma Padec se bo v galeriji Kinodvora Animateka prihodnji ponedeljek uradno začela.

Celovečerne animacije za odrasle

Četudi kaže, da se je svet komercialnih animiranih filmov upehal – predvsem vsebinsko –, je ravno nasprotno z umetniško animirano produkcijo, je dejal Prassel in predstavil osem celovečercev. Množica severov je celovečerni prvenec japonskega doajena animacije Kodžija Jamamure (leta 2007 je bil rezidenčni umetnik na Animateki), ki ga pretresa spomin na potres na Japonskem leta 2011. Latvijska avtorica Signe Baumane je svoje razmišljanje in travme o odnosih in partnerstvu strnila v film Moja romanca z zakonom, v katerem njeno junakinjo od malega pitajo s pravili in družbenimi pričakovanji, kaj se spodobi za žensko.

Življenje treh generacij žensk, ki jih je zaznamovala 25-letna angolska državljanska vojna, v prvencu Nayola zajame Portugalec José Miguel Ribeiro. Podobno se v tragično družinsko preteklost zazre režiser Lei Lei, ki se skozi intervjuje z dedkom in očetom vrača v čas kitajske kulturne revolucije ter tako v filmu Srebrna ptica in mavrična riba izgrajuje in dekonstruira lastne spomine iz otroštva. Tudi Alain Ughetto v filmu Italijanom in psom vstop prepovedan v tehniki stop motion združi družinsko zgodovino, vpeto v zgodovinske silnice, ki so povzročile italijanske migracije v prvi polovici 20. stoletja. To je tudi edini film s festivala, ki bo v redni kinodistribuciji.

Romunska režiserka Anca Damian se tematike migracij in beguncev loti skozi predelavo mita o Robinsonu Crusoeju v filmu Otok. Vojna s samorogi je brutalna animirana pripoved z močnim protivojnim sporočilom Alberta Vásqueza. Edini otroški film med celovečerci je Perlimps brazilskega avtorja Alêja Abreua, ki je pred leti očaral s filmom Deček in svet. Tokrat njegova junaka na posebni misiji potujeta po devastirani pokrajini in rešujeta deževni gozd.

Množica severov je celovečerni prvenec japonskega doajena animacije Kodžija Jamamure. FOTO: Arhiv Animateke

Slovenski preboj

V tekmovalne sklope je uvrščenih tudi veliko slovenskih filmov, ki kažejo na zelo dobro domačo letino. Videli bomo Legendo o Zlatorogu v režiji Lee Vučko in Damirja Grbanovića, ki je bila nagrajena na Festivalu slovenskega filma, multitehnični eksperiment XX Vasje Lebariča in Julija Zornika, v programu Slon, ki ponuja filme za najmlajše in je razvrščen v sklope 3+, 7+ in 11+, bosta tekmovala Mišja hiša Timona Ledra in Bimberli Roka Predina. V tretjem tekmovalnem sklopu se predstavljajo Mladi talenti Evrope. Študentski animirani film je po besedah selektorice Ane Šturm v posebnem kreativnem zagonu. Največ filmov netipično tokrat prihaja iz Nemčije, nato Poljske, Estonije in Francije. Med njimi so trije slovenski, Naglodane kosti Nike Karner, Luknje Sofiye Kruglikove in Iskanje bistva Kaje Horvat.

Med spremljevalnimi dogodki je treba omeniti še predstavitev najnovejše produkcije projektov navidezne resničnosti VR in AR – odprla se bo se že ta četrtek v Cukrarni, kjer bodo predstavljena tudi nova dela izraelskih avtorjev Urija in Michelle Kranot. Animateka tudi po pandemiji vztraja pri hibridnem formatu, zato si bo vse filme mogoče ogledati tudi prek spletne platforme.