Dolga noč brez zakonov

Film prinaša distopično različico sedanjosti, ko se sprostita morilska jeza in bes.
Fotografija: Ko brezzakonje postane zakon za 12 ur.
Foto Arhiv studia
Odpri galerijo
Ko brezzakonje postane zakon za 12 ur. Foto Arhiv studia

Bi radi ustrelili soseda, ker vztrajno grabi listje na vašo zelenico, ali pa kaznovali sodelavko, ki vas sploh noče pogledati? Vse to je mogoče storiti v sklopu zakona o očiščenju v distopični prihodnosti Združenih držav Amerike.

Pred kratkim je v naše kinematografe prišel futuristični film Prvo očiščenje, četrti iz istoimenske franšize. Gre za ključni del s predzgodbo, ki pojasni izvor te nenavadne tradicije 12-urnega brezzakonja. Prihaja po seriji treh filmov Očiščenje, ki jih je ustvaril in režiral James DeMonaco. Tokrat je DeMonaco napisal scenarij, režijo pa prepustil Gerardu McMurrayju.
Čeprav se zgodba dogaja v distopičnih Združenih državah Amerike, je v njej srhljivo veliko vzporednic z našo sedanjostjo in realnostjo. Zgodba se začne tako, da nova stranka, imenovana Novi očetje Amerike, na volitvah demokratično premaga tradicionalno omahljivi ameriški stranki – demokrate in republikance. Da bi zmanjšali kriminal, se odločijo narediti družbeni poskus. V 12 nočnih urah lahko državljani sprostijo jezo in frustracije s kakršnimkoli zločinom, tudi umorom. Prvi tovrsten poskus so naredili v siromašnejšem predelu New Yorka, na Staten Islandu.

Sta le dve pravili: prepoved uporabe eksplozivnih sredstev ter imuniteta določenih državnih uradnikov pred gnevom ljudstva. Če ju kdorkoli prekrši, ga čaka javno obešenje. Drastičen ukrep vlade prinese sijajne rezultate, ki se kažejo v zmanjšani stopnji zločinov in nezaposlenosti, saj se okrepi tudi gospodarstvo.
 

Kako se je vse zgodilo


Scenarist, režiser in producent James DeMonaco je dejal, da se je lotil tematike nasilja na revolucionaren način zato, da bi prevprašali vlogo nasilja danes. Njegova glavna tarča so predvsem Američani in njihovo dojemanje nasilja, saj ga razumejo precej drugače kot drugod po svetu.

Že prvi iz serije filmov Očiščenje (2013), v katerem igrajo Ethan Hawke, Lena Headey in Max Burkholder, je postal dobičkonosna uspešnica kljub sporni tematiki. V središču zgodbe je losangeleška družina, ki je v dobro varovano hišo iz usmiljenja spustila neznanca. Ker pa je bil na seznamu za usmrtitev, je k njim kmalu vdrla krvoželjna tolpa. Sledilo je nadaljevanje Očiščenje: Anarhija (2014), v katerem se je spremljanje noči brezzakonja preselilo iz predmestja. Zgodba sledi skupini petih posameznikov, ki so se združili, da bi preživeli peklensko očiščenje. V skupini so policist z željo po maščevanju sinove smrti, mlad par ter mati in hči.

Tretji del Očiščenja s podnaslovom Volitve (2016) se dogaja leta 2025, zgodba pa se osredotoča na senatorko, ki je pred 15 leti v očiščevalni noči izgubila družino. Ta se v predsedniški kampanji zavzema za odpravo očiščenja in postane glavna tarča krvoželjne horde. Iz teme očiščenja so naredili tudi odmevno televizijsko serijo.
Prvo očiščenje se vrača na začetek. Novi očetje Amerike poskušajo mejo kriminalnih dejanj spraviti pod odstotek, zato se odločijo, da bodo preizkusili sociološko teorijo, po kateri državljanom na Staten Islandu dovoljujejo, da si v eni noči dajo duška, izvedejo kakršnekoli zločine, zaradi katerih ne bodo kaznovani. Vendar dobi nasilje v teh 12 urah nepredstavljive razsežnosti in zajame celoten ­narod.
 

Kri s krvjo


Prvo očiščenje prinaša zgodbo o tem, kako se je vse sploh lahko zgodilo. Leta 2014, ko so se Združene države utapljale v gospodarskem kaosu in družbenih nemirih, je stranka Novi očetje Amerike prevzela oblast in uvedla totalitaristično vladavino v policijski državi. Z dodanim 28. amandmajem k ustavi ZDA so uvedli t. i. očiščenje. Vse se je začelo na Staten Islandu, kjer so revnim plačali, da so med očiščenjem ostali doma. Tisti, ki so hoteli dejavno sodelovati, so si lahko nadeli posebne leče, ki so snemale vse. Vsak, ki se je aktivno udeležil očiščenja, je bil dodatno plačan.

Ker državljani, naj so še tako revni in na družbenem robu, niso pripravljeni ubijati, moriti in krasti kar tako, je vlada poslala na teren najete morilce, da so pospešili očiščenje, kajti le s krvjo se lahko opere kri. V tej krvavi zmešnjavi so kriminalci, tisti, ki vse leto preprodajajo drogo po soseskah, naenkrat izenačeni z navadnimi državljani, kar jim ni všeč. S tem izgubijo moralni kompas, kajti nasilje z namenom in ciljem je nekaj drugega od brezglave krvave orgije.

Ker ameriška vlada sklene, da je bilo prvo očiščenje uspešno, čeprav je pri tem umorila tudi idejno vodjo tega družbenega eksperimenta, to postane državni »praznik«. Do česa je to privedlo, povedo v kronološkem sosledju naslednji trije filmi.

Več iz te teme:

Komentarji: