Letošnja nagrada lux filmu, v produkciji katerega je sodelovala tudi Slovenija

Nagrajeni film Bog obstaja, ime ji je Petrunija režiserke Teone Mitevske je koprodukcija Severne Makedonije, Belgije, Slovenije, Hrvaške in Francije.
Fotografija: Nagrajeni film Bog obstaja, ime ji je Petrunija označujejo kot pomemben prispevek k feminističnemu boju proti konservativni družbi. FOTO: arhiv Kino Otoka
Odpri galerijo
Nagrajeni film Bog obstaja, ime ji je Petrunija označujejo kot pomemben prispevek k feminističnemu boju proti konservativni družbi. FOTO: arhiv Kino Otoka

Filmsko nagrado Evropskega parlamenta lux letos prejme film Bog obstaja, ime ji je Petrunija režiserke Teone Mitevske, ki je koprodukija Severne Makedonije, Belgije, Slovenije, Hrvaške in Francije. Nagrajeni film, že 13. po vrsti, ki mu je Evropski parlament dodelil nagrado, je danes razglasil njegov predsednik David Sassoli.

Gre za zgodbo mlade brezposelne ženske, ki se kljub prepovedi udeleži tradicionalnega moškega potopa v reko, pri katerem udeleženci po ortodoksni tradiciji iščejo križ, ki ga v vodo vrže duhovnik.

Ko ji kot edini ženski križ tudi uspe najti, to razjezi prebivalce in duhovnika, ki jo celo prijavi policiji. Film označujejo kot pomemben prispevek k feminističnemu boju proti konservativni družbi. Predvajali so ga tudi v mreži slovenskih kinematografov, na letošnjem Berlinalu je prejel nagrado ekumenske žirije.

V ožjem izboru za letošnjo nagrado sta bila še dokumentarec Nerešeni primer Daga Hammarskjölda, danska, norveška, švedska in belgijska koprodukcija danskega režiserja Madsa Brüggerja, in politični triler Kraljestvo režiserja Rodriga Sorogoyena, ki je koprodukcija Španije in Francije.
 

Gostovala je tudi v Ljubljani


Teona Mitevska. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Teona Mitevska. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Kar zadeva vizualno plat, v svojih filmih ničesar ne prepuščam naključju, ampak odkar sem malo odrasla, sem postala bolj dojemljiva za tiste male čudeže, ki se zgodijo na snemanju,« je Teona Mitevska povedala ob gostovanju leta 2014 v ljubljanskem Kinodvoru, tedaj po premierni projekciji svojega tretjega celovečerca Ženska, ki si je otrla solze.

»Zgodovina filma se danes piše vsepovsod. Če vzamemo umetniški film, ga na različnih koncih sveta ustvarjajo po svoje: v vzhodni Evropi, v Aziji … Svet je vse večji in hkrati vse manjši. Tudi mi na Balkanu ustvarjamo novo filmsko smer, hkrati pa smo del nekega evropskega gibanja. Mislim pa, da bi morali biti še bolj pogumni. S tem merim predvsem nase. Morali bi se drzniti premakniti meje filmskega jezika in načina, kako pripovedujemo zgodbe, še dlje,« je med drugim tedaj povedala v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo.

Intervju lahko preberete na tej povezavi. Z režiserko njo se je pogovarjala Agata Tomažič.

Komentarji: