Rushdie: Na nasilje sem odgovoril z umetnostjo

Britanski pisatelj indijskega rodu si je za šele tretji javni nastop po lanskem napadu nanj izbral Frankfurtski knjižni sejem.
Fotografija: »Svet ni v dobrem stanju, zmeraj pa sem skoraj nerazumno optimističen o njegovi usodi. Pisanje je oblika optimizma,« je včeraj v Frankfurtu povedal Salman Rushdie. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Odpri galerijo
»Svet ni v dobrem stanju, zmeraj pa sem skoraj nerazumno optimističen o njegovi usodi. Pisanje je oblika optimizma,« je včeraj v Frankfurtu povedal Salman Rushdie. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP

Ko pride Kašmirec iz Bombaja v Frankfurt, je zmeraj napeto: današnji obisk Salmana Rushdieja, ki je v Nemčijo prišel po mirovno nagrado borznega združenja nemških založnikov in knjigotržcev (podelili mu jo bodo v nedeljo), so na Frankfurtskem knjižnem sejmu poostrili varnostne ukrepe.

image_alt
Salman Rushdie: Besede so zmagoslavne

Z nagrado, je povedal Rushdie, je zelo počaščen, »vsi v svetu knjig se zavedamo njenega pomena, doslej so jo dobili ljudje, ki jih občudujem, tudi nekateri moji prijatelji, res sem vesel, da sem se znašel na tem seznamu. Ob moderatorjevi ugotovitvi, da je to šele njegov tretji javni nastop po napadu, v katerem je izgubil eno oko, je Rushdie odgovoril: »Očitno je za menoj težko leto, vesel sem, da sem se vrnil v relativno dobrem zdravju.«

Nerazumno optimističen o njegovi usodi

Prejšnji teden je založba Penguin Random House objavila, da bo aprila prihodnje leto izšla Rushdiejeva nova knjiga, Nož – Meditacije po poskusu umora, in pisatelj je o tem, zakaj jo je napisal, z rahlo suhim humorjem povedal: »To se mi je zdela pomembna tematika, zelo osebna. Nemogoče je bilo napisati kaj drugega, absurdno bi bilo. Rokopis sem dokončal pred desetimi dnevi.« Ko je o tem govoril za založniško revijo Bookseller, je še dodal: »To knjigo sem moral napisati, da bi razumel, kaj se je zgodilo. In da na nasilje odgovorim z umetnostjo.«

V nedavnem intervjuju je Rushdie poudaril: »Frankfurtski knjižni sejem je eden najpomembnejših kulturnih forumov zahodnega sveta, njegov vpliv omogočajo knjige, svobodna izmenjava idej med kulturami. Te izmenjave so ključne za družbene spremembe in za demokracijo.«

Na vprašanje, ali ima po napadu v Gazi še upanje za mir, je pisatelj povedal: »Svet ni v dobrem stanju, zmeraj pa sem skoraj nerazumno optimističen o njegovi usodi. Pisanje je oblika optimizma, pa čeprav pisatelji ustvarjajo v resničnosti, ki je lahko precej mračna.« Dodal je, da nasprotuje vojni, »v vojnah umirajo nedolžni, resnica postane takojšnja žrtev, zgrožen sem nad napadom Hamasa in Netanjahujevimi povračilnimi ukrepi, upam, da se bo nasilje čim prej končalo«.

Adanii Šibli naj čim prej podelijo nagrado

Odbor borznega združenja nemških založnikov in knjigotržcev, ki od leta 1950 zadnji dan največjega knjižnega sejma na svetu podeljuje nagrado za mir, je odločitev o letošnjem lavreatu objavil junija, na dan, ko je pisatelj dopolnil 76 let. Nagrado mu bodo slovesno izročili v nedeljo v frankfurtski cerkvi sv. Pavla, kar je Rushdie komentiral z besedami: »Kako preživljam čas v Frankfurtu? Lepo se imam, govorim izključno z novinarji, le kaj bi bilo boljšega. Veselim se nedeljskega obiska cerkve, to je prvič, da lahko tako rečem.«

FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP

Na vprašanje o položaju v ZDA, je v New Yorku živeči pisatelj povedal: »Kdor je zadnje desetletje živel v ZDA, je okusil norost republikanske stranke. Skrb vzbujajoče je, da je ena od velikih političnih strank opustila demokratične vrednote. Tudi drugod je podobno, v Indiji na primer vidimo, da se tudi drugod pojavljajo mini Trumpi, demokracija se zdi ogrožena, a ne sprašujte mene, sem zelo slab napovedovalec.«

O nepodelitvi nagrade liberaturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli za roman Minor Detail je Rushdie pripomnil: »Ne poznam njenega pisanja, vem, da je bila dobro sprejeta, sočustvujem z njo, najbolje bi bilo, da ji nagrado čim prej podelijo, na primer jutri.«

Preberite še:

Komentarji: