V Frankfurt s poezijo, filozofijo in poglobljenim branjem
Med 18. in 22. oktobrom bo Slovenija pod geslom Satovje besed častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma. Na novinarskih konferencah za slovensko javnost v Ljubljani, v prostorih ministrstva za kulturo, nato pa še v Frankfurtu za nemško javnost, so predstavili literarni program, zasnovo paviljona projekta ter spremljevalni kulturni program tako v Frankfurtu kot v drugih nemških mestih.
»Junijska tiskovna konferenca v Frankfurtu je vedno prelomni dogodek, z njo si ali odpreš ali zapreš vrata v nemške medije. Glede na reakcije prisotnih nam je vsem skupaj ta vrata uspelo odpreti na široko. Tiskovne konference se je udeležilo celo več ljudi, kot je bilo nanjo prijavljenih in niti eden od približno stotih ni dvorane zapustil predčasno. Prisotni pa so bili vsi pomembnejši nemški mediji. Vsak izmed govorcev je s svojo energijo predstavil del obsežnega programa in skušal vsaj delno potešiti radovednost. Program je resnično plod povezovanja in sodelovanja, najprej med kuratorji, pa med nemškimi in slovenskimi inštitucijami, in seveda podpore na državni ravni.«
Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo
Priprave na častno gostovanje potekajo že vse od leta 2016. Finančno podporo za projekt, ki ga je po besedah ministrice Aste Vrečko vlada vzela za svojega, pri tem zagotavlja ministrstvo za kulturo, in sicer 4,5 milijona kohezijskih (v zadnjem rebalansu proračuna so jih povečali za deset odstotkov), 1,8 milijona integralnih ter dodatnih potrebnih sredstev.
Častno gostovanje ni le kulturni dogodek, temveč predstavitev države na najvišjem nivoju, ki odpira številne priložnosti na številnih področjih ter skrbi za kulturno in turistično promocijo Slovenije. Ta stoji na stičišču kultur, njen jezik in literatura pa kljub majhnemu številu govorcev nista omejena na območje znotraj nacionalnih meja.
Produkcija na stičišču
V sklopu častnega gostovanja bo Slovenija pripravila 250 dogodkov ter predstavila 65 piscev, od tega 34 avtoric in 31 avtorjev. Po številu dogodkov v zadnjih letih se s tem po besedah kuratorja Mihe Kovača uvršča med Gruzijo in Norveško in je tretja gostja sejma doslej z več ženskami kot moškimi na svojem seznamu.
Največja dogodka v sklopu častnega gostovanja bosta razprava predstavnikov ljubljanske (Žižek, Zupančič, Dolar) in frankfurtske filozofske šole ter koncert zasedbe Laibach z Alamutom.
V ospredju bodo avtorji z največ prevodi v tuje jezike, med njimi v nemščino. Pri tem je izpostavil Slavoja Žižka, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Gorana Vojnovića, Aleša Štegra, Lilo Prap, Manico Musil, Jano Bauer. Otroški literaturi in ilustraciji – med drugim z razstavo ilustracij na stojnici – bo pozornost namenjena zaradi častnega gostovanja na bolonjskem knjižnem sejmu prihodnje leto. Predstavili bodo tudi zamejske avtorje, kot so Florjan Lipuš, Dušan Jelinčič in Maja Haderlap, žanrsko literaturo ter nekaj že preminulih avtorjev, med njimi Slavka Gruma, Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Marušo Krese in Almo Karlin, ki ji bo v Haus am Dom posvečena posebna razstava.
Na pobudo direktorja frankfurtskega knjižnega sejma Juergena Boosa – na enem od dogodkov se bo s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom pogovarjal o povezavi med športom in literaturo – bo paradni konj slovenske predstavitve poezija, čemur so dodali še filozofijo. Ker obe zahtevata poglobljeno branje, bodo v dneh, ko sejem še ne bo odprt za širše občinstvo, o tem izvedli serijo strokovnih dogodkov s tujimi izvedenci. Največja dogodka v sklopu častnega gostovanja bosta razprava predstavnikov ljubljanske (Žižek, Zupančič, Dolar) in frankfurtske filozofske šole o kritiki ideologije v sodobnem svetu v dvorani Theodora Adorna frankfurtske univerze ter koncert zasedbe Laibach z Alamutom v Jahrhundersthalle. Izbor tega zaradi povezave z literaturo ni naključje – znamenitemu Bartolovemu romanu bodo namenili še nekaj panelnih dogodkov.
Osrednji dogajalni prostor bo 2400 kvadratnih metrov velik paviljon, umeščen v glavno sejemsko dvorano Forum. Zasnoval ga je arhitekt Jure Sadar. Izhodišče zanj je bil slogan Satovje besed, ki ga v Studiu Sadar dojemajo kot vključevanje, povezovanje ter izmenjavo idej na področju znanja, književnosti in kulture. Njegova trajnostna zasnova Slovenijo predstavlja kot trajnostno usmerjeno destinacijo.
Izhodišče za 2400 kvadratnih metrov velik paviljon je bil slogan Satovje besed. Zasnoval ga je arhitekt Jure Sadar.
Jure Sadar je pojasnil, da bodo v osrednjem delu paviljona – razstavi prevodov Books on Slovenia in kavarni – izkoristili dnevno svetlobo, ki prodira skozi stekleno steno, nekoliko umaknjena od glavnega vrveža pa bosta dva avditorija, namenjena dogodkom. Kot je še dodal, je prostor zasnovan tako, da ga obiskovalec odkriva postopoma, odkrivanje pa vodijo elementi, zasnovani posebej za to priložnost. Knjige in branje vračamo v center paviljona, je poudaril Miha Kovač. S predstavitvijo želijo prikazati pestrost in kakovost knjižne produkcije, ki nastaja na stičišču jezikov in kultur. »Slovenija je država z bogato in raznoliko kulturo, umetnostjo in zgodovino, hkrati pa tudi država priložnosti, prihodnosti, in kar bomo predstavili tam, tudi doma z vsem trudom gradimo,« je še povedala Asta Vrečko.
Posebna izdaja Književnih listov
Vse od začetka priprav na gostovanje potekajo številne dejavnosti, dogodki, izobraževanja, razstave, udeležbe na festivalih in knjižnih sejmih, s tem pa intenzivno mednarodno povezovanje in promocija, ki ne bodo zamrli niti po koncu frankfurtskega sejma. Mednarodno sodelovanje je ključno, je dejala ministrica, zato se ne povezujejo le z Nemčijo, temveč tudi z Avstrijo in Italijo. Ta bo častna gostja sejma prihodnje leto, državi pa tesno druži tudi projekt Evropska prestolnica kulture 2025, ko bosta to Nova Gorica in Gorica. Pomen mednarodnih povezav je izpostavila tudi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar – te so »res dobre« in jih bodo še gojili. Ker k predstavitvi pristopajo celostno, pri čemer sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo, so pritegnili tudi zanimanje novinarjev, »ki jih nihče drug ni«.
Navedla je, da so že leta 2016 priredili študijska potovanja za nemške založnike; lani so jih razširili na kuratorje kulturnih institucij. Od leta 2018 organizirajo redna srečanja za slovenske in nemške založnike pri nas in v Nemčiji. Izvedli so dvanajst kohezijskih razpisov za (vzorčne) prevode – tudi posebej v nemški jezik –, kataloge in mobilnost. V tem času je bilo prevedenih 250 naslovov, od tega 80 v nemščino. Izjemnega pomena pri dejavnostih v Avstriji in Nemčiji je sodelovanje s Skicama Dunaj in Berlin. Po obeh državah potuje pesniški avtomat. Predstavitvam slovenske književnosti so zagotovljene »elitne lokacije, kakovostna publika in medijska prisotnost«. Ob tem sta med drugim pravkar izšli prva od treh posebnih tematskih izdaj Delovih Književnih listov v nemščini, pri založbi Hanser pa antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja Mein Nachbar auf der Wolke (Moj sosed na oblaku).
