Glasbeniki nad Youtube, Google in Facebook
Jazzovski kitarist Marc Ribot in zveza glasbenikov v boj za ekonomsko pravičnost v digitalni domeni.
Odpri galerijo
Marc Ribot, ki se od nekdaj zavzema za pravice glasbenikov, je reden gost naših odrov, a zaradi koronavirusa ga zdaj nekaj časa k nam ne bo. Foto Barbara Rigon
Newyorški kitarist, ljubljenec slovenskega občinstva, saj je na naših odrih reden gost, se je na čelu Zveze glasbenih delavcev (Music Workers Alliance) zavzel za pravice glasbenikov, ki jih je pandemija spravila ob kruh. Pripravil je peticijo, ki je osebno naslovljena na direktorje Googla, Youtuba in Facebooka in jih poziva k pravičnosti na digitalnem trgu.
Ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca razglasila pandemijo, so se začele odpovedi koncertov po Evropi. Najprej do konca aprila, potem tudi čez poletje. Ko je koronavirus začel kositi po Ameriki, so zaprli vse klube, sledile so odpovedi velikih festivalov, nekaj jih je vseeno čakalo do zadnjega, a zdaj je jasno, da letos ne bo turnej v tujino. »Vse kaže, da bomo brez dela ostali do konca leta, če ne dlje,« je ponavadi odgovor glasbenikov z vseh koncev sveta. »Najbrž ne bomo nastopali vsega skupaj 18 mesecev. Živo glasbo so ukinili prvo in očitno jo bodo spet dopustili med zadnjimi,« je pred dnevi Marc Ribot povedal za jazzovsko revijo Downbeat.
Prav nastopi v klubih in na festivalih so bili za glasbenike na svobodi, kot je sam, edini vir zaslužka. Za mnoge večji del prav nastopi v tujini, v Evropi in na Japonskem, kjer čutijo do jazza posebno spoštovanje. Časi, ko so se lahko zanesli na prodajo plošč, so davno mimo. Pretočni kanali pa neodvisnim glasbenikom, ki izvajajo jazzovsko in improvizirano glasbo, ki velja za nišno, prinašajo simbolične zneske.
Neprofitna organizacija Američani za umetnost (Americans for the Arts) je objavila podatke, da je zaradi koronavirusa 95 odstotkov ameriških glasbenikov ob letni zaslužek, v povprečju ob 27.000 dolarjev, navaja revija Downbeat.
Med organizacijami, ki so stopile glasbenikom v bran, je tudi Zveza glasbenih delavcev (Music Workers Alliance, MWA), ki združuje glasbenike, organizatorje festivalov in didžeje. V odboru zveze sedi tudi Ribot, skupaj z dolgoletno podpornico improvizirane glasbe in vodjo priznanega newyorškega festivala Vision v Brooklynu Patricio Nicholson Parker.
Pred dnevi so sestavili peticijo, v kateri ugotavljajo, da je kriza zlasti v glasbeni industriji razgalila številne šibke točke na področju delovnega prava in socialne varnosti. Za nezavidljivo stanje, ki je doletelo veliko glasbenikov, MWA krivi predvsem spletne korporacije, kot je Youtube, ki dovoljuje neavtorizirano distribucijo albumov in posnetkov, brez dovoljenja glasbenikov in brez predvidene kompenzacije zanje. Google in Facebook pa sta prek povezav deležna dobička pri prenašanju teh vsebin, so zapisali v peticiji.
»Skoraj polovica glasbe, ki je na voljo na spletu, se vrti in posluša na youtubu, na katerega lahko tretje osebe nezakonito in nekaznovano prenašajo avtorska dela,« navajajo podatek iz poročila leta 2018 o glasbeni potrošnji, ki ga je objavila Mednarodna zveza fonografske industrije. »Youtube si brez pravnih posledic polni žepe z dobičkom iz oglaševanja, ker korporacije ščitijo zakoni avtorskega prava v digitalni dobi,« so še zapisali v peticiji.
»V trenutku krize večno pozivanje glasbenikov k pravičnosti na digitalnem trgu dobiva nove razsežnosti in je nujno,« so poudarili v peticiji in po vzoru Sonyja in Netflixa, ki sta za pomoč umetnikom med zdravstveno krizo donirala po sto milijonov dolarjev vsak, zahtevali, da naslovljene korporacije vsak mesec namenijo en odstotek dohodka od oglasov v sklad za nujne primere. Sklad naj bi upravljale organizacije z dolgoletno in zaupanja vredno tradicijo delovanja v pomoč glasbeni skupnosti, kot so MusicCares, The Actors Fund, Sweet Relief in The Jazz Foundation.
V peticiji je še ena zahteva po zmanjševanju kršitev avtorskih pravic z vzpostavitvijo »standardnih tehničnih ukrepov«. MWA poziva k ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bi zagotavljala tehnične standarde in prepoznavala kršitelje ter skrbela za trajnostni spletni glasbeni ekosistem, ki podpira različno kulturno produkcijo in promovira ekonomski razvoj malih in srednje velikih podjetij.
Doslej so zbrali okoli 4820 podpisov, želijo pa si jih 6400. Med podpisniki peticije so znana imena, kot so Vijay Iyer, Esperanza Spalding, Wayne Shorter in Norah Jones. »Vsi, ki jih poznam, so brez dela. Če ne moremo na turnejo in se naše plošče ne prodajajo, je z nami konec. Torej ne gre le za dobro delo, ampak je na kocki preživetje nekaterih glasbenikov,« je dodal Ribot.
Ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca razglasila pandemijo, so se začele odpovedi koncertov po Evropi. Najprej do konca aprila, potem tudi čez poletje. Ko je koronavirus začel kositi po Ameriki, so zaprli vse klube, sledile so odpovedi velikih festivalov, nekaj jih je vseeno čakalo do zadnjega, a zdaj je jasno, da letos ne bo turnej v tujino. »Vse kaže, da bomo brez dela ostali do konca leta, če ne dlje,« je ponavadi odgovor glasbenikov z vseh koncev sveta. »Najbrž ne bomo nastopali vsega skupaj 18 mesecev. Živo glasbo so ukinili prvo in očitno jo bodo spet dopustili med zadnjimi,« je pred dnevi Marc Ribot povedal za jazzovsko revijo Downbeat.
Prav nastopi v klubih in na festivalih so bili za glasbenike na svobodi, kot je sam, edini vir zaslužka. Za mnoge večji del prav nastopi v tujini, v Evropi in na Japonskem, kjer čutijo do jazza posebno spoštovanje. Časi, ko so se lahko zanesli na prodajo plošč, so davno mimo. Pretočni kanali pa neodvisnim glasbenikom, ki izvajajo jazzovsko in improvizirano glasbo, ki velja za nišno, prinašajo simbolične zneske.
Neprofitna organizacija Američani za umetnost (Americans for the Arts) je objavila podatke, da je zaradi koronavirusa 95 odstotkov ameriških glasbenikov ob letni zaslužek, v povprečju ob 27.000 dolarjev, navaja revija Downbeat.
»Najbrž ne bomo nastopali vsega skupaj 18 mesecev. Živo glasbo so ukinili prvo in očitno jo bodo spet dopustili med zadnjimi,« je pred dnevi Marc Ribot povedal za jazzovsko revijo Downbeat. Foto Marco Zanoni
Nezakonito pretakanje
Med organizacijami, ki so stopile glasbenikom v bran, je tudi Zveza glasbenih delavcev (Music Workers Alliance, MWA), ki združuje glasbenike, organizatorje festivalov in didžeje. V odboru zveze sedi tudi Ribot, skupaj z dolgoletno podpornico improvizirane glasbe in vodjo priznanega newyorškega festivala Vision v Brooklynu Patricio Nicholson Parker.
Pred dnevi so sestavili peticijo, v kateri ugotavljajo, da je kriza zlasti v glasbeni industriji razgalila številne šibke točke na področju delovnega prava in socialne varnosti. Za nezavidljivo stanje, ki je doletelo veliko glasbenikov, MWA krivi predvsem spletne korporacije, kot je Youtube, ki dovoljuje neavtorizirano distribucijo albumov in posnetkov, brez dovoljenja glasbenikov in brez predvidene kompenzacije zanje. Google in Facebook pa sta prek povezav deležna dobička pri prenašanju teh vsebin, so zapisali v peticiji.
»Skoraj polovica glasbe, ki je na voljo na spletu, se vrti in posluša na youtubu, na katerega lahko tretje osebe nezakonito in nekaznovano prenašajo avtorska dela,« navajajo podatek iz poročila leta 2018 o glasbeni potrošnji, ki ga je objavila Mednarodna zveza fonografske industrije. »Youtube si brez pravnih posledic polni žepe z dobičkom iz oglaševanja, ker korporacije ščitijo zakoni avtorskega prava v digitalni dobi,« so še zapisali v peticiji.
»Youtube si brez pravnih posledic polni žepe z dobičkom iz oglaševanja, ker korporacije ščitijo zakoni avtorskega prava v digitalni dobi,« so zapisali v peticiji, ki jo je pripravil tudi Marc Ribot.. Foto Barbara Rigon
Jasne zahteve
»V trenutku krize večno pozivanje glasbenikov k pravičnosti na digitalnem trgu dobiva nove razsežnosti in je nujno,« so poudarili v peticiji in po vzoru Sonyja in Netflixa, ki sta za pomoč umetnikom med zdravstveno krizo donirala po sto milijonov dolarjev vsak, zahtevali, da naslovljene korporacije vsak mesec namenijo en odstotek dohodka od oglasov v sklad za nujne primere. Sklad naj bi upravljale organizacije z dolgoletno in zaupanja vredno tradicijo delovanja v pomoč glasbeni skupnosti, kot so MusicCares, The Actors Fund, Sweet Relief in The Jazz Foundation.
V peticiji je še ena zahteva po zmanjševanju kršitev avtorskih pravic z vzpostavitvijo »standardnih tehničnih ukrepov«. MWA poziva k ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bi zagotavljala tehnične standarde in prepoznavala kršitelje ter skrbela za trajnostni spletni glasbeni ekosistem, ki podpira različno kulturno produkcijo in promovira ekonomski razvoj malih in srednje velikih podjetij.
Doslej so zbrali okoli 4820 podpisov, želijo pa si jih 6400. Med podpisniki peticije so znana imena, kot so Vijay Iyer, Esperanza Spalding, Wayne Shorter in Norah Jones. »Vsi, ki jih poznam, so brez dela. Če ne moremo na turnejo in se naše plošče ne prodajajo, je z nami konec. Torej ne gre le za dobro delo, ampak je na kocki preživetje nekaterih glasbenikov,« je dodal Ribot.
