Kratkočasen vpogled v resne vsebine

Pri založbi Aristej se sistematično posvečajo seznanjanju mladih in tudi manj mladih z aktualnimi topikami na nekoliko bolj sproščen in lahkoten način. Zbirki Pojmovniki in Kako je bilo, ko še ni bilo sta v tem pogledu nedvomno inventivni, nedavno sta izšli dve novi deli, ki kratkočasno predstavljata nekatere historične in aktualne vsebine.

Okoljski pojmovnik je že šestnajsta knjiga v zbirki Pojmovniki, ki zapolnjuje pomembno vrzel med poljudnoznanstvenimi knjigami o okolju v Sloveniji. Medtem ko nam je na voljo že nekaj knjig, ki se ukvarjajo z okoljem z naravoslovnega vidika, pa še nimamo knjige o moralni problematiki, povezani z okoljem in človekovim odnosom do narave.

Avtor knjige je Tomaž Grušovnik, filozof, ki se ukvarja z etiko, okoljsko etiko, etiko živali, uporabno spoznavno teorijo ter filozofijo vzgoje in izobraževanja. Lani je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Je profesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in od letošnje pomladi tudi njen dekan.

Okoljski pojmovnik FOTO: promocijsko gradivo

V središču Okoljskega pojmovnika sta zato etika okolja in etika živali. Šele etični premislek nam namreč lahko ponudi odgovore o sprejemljivosti ali nesprejemljivosti človekovega ravnanja z naravo. Posebna kvaliteta knjige je, da na primerih iz vsakdanjega življenja bralca spodbuja, da sam kritično razmisli o svojem in našem skupnem ravnanju, in razširja človekovo etično odgovornost onkraj človeške vrste na živali, rastline in tudi neživo naravo. Izogiba se vcepljanju vrednot in moraliziranju, ampak verjame, da lahko človek doseže samostojnost v mišljenju in ravnanju samo kot kritični mislec.

Avtor po poglavjih o okolju in naravi, o kazalnikih človekovega vpliva na okolje, o etiki in človekovem ravnanju, etiki živali in okoljski etiki na koncu postavi še zanimivo vprašanje: Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za spoprijemanje z okoljskimi izzivi?

Brez elektrike?

Zbirka Kako je bilo, ko še ni bilo se posveča različnim zgodovinskim poglavjem, četrta po vrsti se ukvarja z elektriko oziroma časom, ko te še ni bilo. »V temi so se ljudje od nekdaj počutili ogrožene. Zato so na prostem ponoči sledili mesečini ali si svetili z baklami. Domove so razsvetljevali z oljenkami, svečami in petrolejkami. Mestne ulice so najprej osvetljevale redke oljne svetilke, ki so gorele le nekaj ur, kasneje pa plinske, ki jih je bilo treba ročno prižigati in ugašati. Ko so jih zamenjale električne, so bile ulice močneje razsvetljene, z izumom elektrike pa se je začela spreminjati tudi industrija.

Okoljski pojmovnik je napisal filozof Tomaž Grušovnik, avtor knjige Kako je bilo, ko še ni bilo elektrike pa je zgodovinar Uroš Dokl. FOTO: promocijsko gradivo

Danes uporabljamo množico električnih naprav in elektrika je močno spremenila naš način življenja. Žal njena proizvodnja iz neobnovljivih virov onesnažuje okolje, namesto nekdanje teme pa smo dobili svetlobno onesnaževanje,« je v knjigi Kako je bilo, ko še ni bilo elektrike zapisal zgodovinar Uroš Dokl, sicer zaposlen kot kustos pedagog v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Kot je poudaril, danes uporabljamo množico električnih naprav in elektrika je močno spremenila naš način življenja. Knjiga se sprehodi od legend o streli in njeni energiji, prek pomembnih izumov in izumiteljev, do prvih žarnic in elektrarn v Sloveniji in vse do danes, ko je naše življenje povsem odvisno od elektrike.