Nove knjige o smrti in preživetju

V prevodih so izšle knjige Nevarna Chloé Esposito, Špartanski sokol Conna Igguldena in Smrt ni hec Karla Modiga.
Fotografija: Chloé Esposito je navdušila z morilsko trlogijo o Alvini Knightly Nora, Pogubna in Nevarna. FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Chloé Esposito je navdušila z morilsko trlogijo o Alvini Knightly Nora, Pogubna in Nevarna. FOTO: osebni arhiv

Chloé Esposito
a
a

Nevarna
Prevod Sabina Noble
Učila, 2020
Izšel je tretji del kriminalne trilogije o Alvini Knightly angleške pisateljice Chloé Esposito. Alvina je v življenju neuspešna, se pa vse spremeni, ko jo njena dvojčica Beth Caruso povabi na Sicilijo, kjer je bogato poročena. Izkaže se, da jo je sestra povabila k sebi le zato, da bi začasno zamenjali identiteto. Alvino premami lažni blišč sestrinega življenja in se čez noč prelevi v hladno morilko. V prvem delu trilogije Nora umori sestro in za stalno prevzame njeno mesto. Po prvem umoru pa so drugi že rutina, tako da umori vsakogar, ki jo ovira na poti do njenih ciljev. V drugem delu Pogubna je Alvina s svojim novim seksi fantom s Sicilije pobegnila v London, kjer pa je on izginil skupaj z vsem njenim ukradenim denarjem. Tako je v tretjem, zadnjem delu Nevarna leto dni pozneje brezdomka, ki se komaj preživlja iz dneva v dan, zastavlja nekdaj z lahkoto kupljene torbice vrhunskih oblikovalcev in prešteva vse bolj kopneči kupček denarja. Načrtuje maščevanje nekdanjemu fantu, želi znova priti do denarja in si zagotoviti varno prihodnost. Pri tem se bo morala soočiti z najhujšim sovražnikom, kar jih je srečala – s svojo lastno preteklostjo.

Conn Iggulden
a
a

Špartanski sokol
Prevod Maja Lihtenvalner
Učila, 2020
Eden vodilnih britanskih pisateljev zgodovinskih romanov Conn Iggulden je najbolj znan po svojih serijah, predvsem tistih o Juliju Cezarju in vzpostavitvi enega največjih imperijev na svetu, ki so ga oblikovali Mongoli. Z bratom Halom Igguldenom pa sta izdala serijo Nevarnih knjig za fante. Zgodovinski roman Špartanski sokol je samostojna zgodba in je njegovo najnovejše delo. Opisuje pohod grških najemniških vojakov nad Perzijo in nazaj. Okvirno je napisan po avtobiografskem delu Anabasis, ki ga je leta 370 pred našim štetjem ustvaril Ksenofont, vojskovodja, filozof in zgodovinar iz Aten. Zgodba se začne, ko umre perzijski kralj Darej II. in najstarejši sin Artakserks prevzame prestol ter zavlada mogočnemu imperiju od Egejskega morja do severne Indije. Naroči umor brata Kira, ker naj bi ga ogrožal. Vendar ta pobegne in se sklene maščevati. Najame elitno vojsko grških plačancev, pogumnih Špartancev. V krvavi bitki princ pade, preostanek njegove vojske, ki šteje več kot deset tisoč vojakov in prateža, med njimi tudi veliko žensk in otrok, pa se poda na neverjetno potovanje domov. Vodi jih mladi Atenec in Sokratov učenec Ksenofont. Špartanski sokol je zgodba o vojaških ambicijah, izdaji, junaštvu in izjem­ni vrnitvi iz tuje dežele.

Karl Modig
a
a

Smrt ni hec
Prevod Danni Stražar,
Miš, 2020
Kako preživeti smrt v družini, je vprašanje, ki ima toliko odgovorov, kot je družin. In ena takih je družina Koroljov. V mladinskem romanu Smrt ni hec, drugem po vrsti, je osrednji lik najstnik Josef Koroljov, mlad in nadobuden komik. Nato v družino sovjetskega disidenta, njegovega očeta, ki je bil genialen pisatelj, vse dokler se ni preselil na Švedsko, poseže tragedija. Prvorojenec Aleksander, občutljiv istospolno usmerjeni sin, je naredil samomor. Njegova sestra Nataša je v depresiji, Josef pa poskuša to odmisliti z izdatnim popivanjem, kratkimi spolnimi avanturami in črnim humorjem. Vendar kruta resničnost kljub vsemu temu ostaja, kruta in resnična. Roman Smrt ni hec mladega švedskega pisatelja Karla Modiga je zgodba o tem, kako se morebiti da s humorjem prebiti skozi najhujše. Leta 1994 rojeni Modig je nase opozoril že s prvencem Superkrafter o lastnem pogledu na superjunake. Ko ne piše, študira mednarodne odnose in se pripravlja na svoj stand up prvenec. Všeč so mu superjunaki, politika in neprimerne šale. Več o družinskih odnosih in skupni pomoči pri prebolevanju pa je v spremni besedi zapisala specialistka klinične psihologije in družinska psihoterapevtka prof. dr. Onja Tekavčič Grad.

Komentarji: