Premalo zavratna tesnoba

Theodore Roosevelt, ki je dolžnosti predsednika Združenih držav opravljal pred dobrim stoletjem, je bil prepričan, da je mogoče resnično polno bivati samo nekako med tridesetim in šestdesetim rojstnim dnevom, v srednjih letih torej, ko naj bi človekovega duha ne begale ne mladostne iluzije ne starostna obžalovanja. Da je to lahko tudi čas globoke zagrenjenosti – nepotešljive melanholije za izgubljeno mladostjo in kolikor jasnejšega toliko bolj trpkega zavedanja lastne umrljivosti pa, seveda, tudi obupa nad pregovorno ponorelostjo sodobnega sveta –, razvpito vitalnemu ameriškemu politiku menda ni padlo na pamet. Toda prav taka, grenkega razočaranja polna so srednja leta, ki jih v drugi pesniški zbirki slika Aleš Mustar. Čeprav je Mustar svoja Srednja leta razdelil na tri cikle, ki so po ...