V nadaljevanju preberite:

»Predstava je živ in zato nepredvidljiv organizem, funkcija šepetalke je tudi v psihološki podpori. Za protagoniste na odru je nadvse dragoceno, da se zavedajo, da lahko računajo na pomoč. Sicer pa sem res na vseh vajah, na katerih praviloma kričim (smeh). Ob vseh drugih zadolžitvah je tako moje delo tudi stalno vnašanje sprememb in popravkov, včasih se režiser zanje odloči tik pred zdajci, česar seveda nihče ni vesel (smeh). Zapisujem si tudi mizanscene, pavze, cezure in premike igralcev, tako da imam na koncu pripravljen popoln čistopis in popoln pregled nad potekom predstave. Kar se tiče delovnih pripomočkov, se delo šepetalke ni spremenilo, kljub nekaterim sugestijam, naj uporabljam tablico, moje orodje ostajajo tekst, svinčnik in radirka,« je dejala Polonca Rajšp, šepetalka v mariborski Drami.