Sveta ne smemo deliti na barbare in Bizantince

Na odru SNG Nova Gorica bo premiera izvirne gledališke priredbe romana Pod svobodnim soncem v rahlo pompoznem jeziku in stripovski estetiki.
Fotografija: Finžgarjev roman o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen je izšel pred 111 leti. FOTO: Peter Giodani/SNG Nova Gorica
Odpri galerijo
Finžgarjev roman o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen je izšel pred 111 leti. FOTO: Peter Giodani/SNG Nova Gorica

Na odru SNG Nova Gorica bo ­danes premiera krstne uprizoritve dramske priredbe Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Epopejo pod vprašajem, kot so jo podnaslovili, je režiral Aleksandar Popovski, dramatizacijo je prispeval Goran Vojnović, ki je roman pred leti priredil v strip (ilustriral Damijan Stepančič, Mladinska knjiga, 2021).

»Pobudo za strip je dal Uroš Grilc in priznam, da sem mu za to zelo hvaležen, saj sam verjetno ne bi našel poti do tega romana, ki ga je še kako vredno prebrati tudi z odraslimi očmi. Dramatizacija je bila nadaljevanje te zgodbe, prav tako na njegovo pobudo, potem ko smo z Damijanom Stepančičem, avtorjem stripa, skupaj odkrili, kako aktualna so vprašanja, ki jih Finžgarjev roman odpira danes,« je pojasnil Vojnović.

Čas naredi svoje

Predstava je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica z mariborsko Dramo, Cankarjevim domom (ljubljanska premiera bo 18. decembra v Linhartovi dvorani) in zavodom Škrateljc. Čeprav je Finžgarjev zgodovinski roman o boju majhnega, zatiranega naroda za svobodo in ljubezen označen za mladinskega in je tako označena tudi uprizoritev, oba nagovarjata širše občinstvo.

»Ta roman se verjetno nikoli ni mogel ne brati kot metafora, zato se njegovo branje in razumevanje ves čas spreminjata, tako kot je to z vsemi klasičnimi literarnimi deli, ki se v vsakem času berejo drugače. Danes je to še posebej očitno. Strip sem pisal v enem, dramatizacijo v drugem, predstava pa nastaja v tretjem času, kontekst, ki v marsičem določa razumevanje besedila, se nenehno spreminja, zato bo dojemanje predstave gotovo najbolj zaznamovalo to, kar se trenutno dogaja v Izraelu in Palestini. Ne da bi si jaz kot avtor besedila to izrecno želel,« je dejal Vojnović.

V nedavnem pogovoru za Sobot­no prilogo je režiser Alek­sandar Popovski povedal, da so takoj po prvi vaji posneli Iztokov uvodni monolog. Video je poslal prijatelju, ki ni vedel, kaj počne, ta pa ga je vprašal, ali gre za »nekaj, povezano s Hamasom«. »Konteksti se zelo spreminjajo in čas naredi svoje. Nič nisem aktualiziral ali dodajal. Čas pripomore, da stvari zvenijo drugače. Ena skupina napada drugo skupino in pravi, da jih mora pobiti, ker zatirajo njihovo svobodo in pravice. Tu nimam česa dodati,« je sklenil Popovski.

V vlogi Iztoka, vojskovodje in slovanskega junaka, nastopa Matija Rupel. FOTO: Peter Giodani/SNG Nova Gorica
V vlogi Iztoka, vojskovodje in slovanskega junaka, nastopa Matija Rupel. FOTO: Peter Giodani/SNG Nova Gorica

Na vprašanje, kdo so danes barbari in kdo Bizantinci, je odgovoril, da rušitelji niso samo barbari in tudi Bizanc ni samo civilizacija. »Kdor bo objektivno poslušal Žižkov govor s frankfurtskega knjižnega sejma, bo v njem našel odgovore na vsa vprašanja.« Goran Vojnović je dodal, da vsekakor ne smemo sprejeti teze, da je mogoče današnji svet preprosto razdeliti na barbare in Bizantince, četudi nas vedno znova spravljajo v skušnjavo, da to naredimo. »Temu se je treba odločno upreti, kar je storil Slavoj v Frankfurtu in po svoje počne tudi ta predstava, ki med drugim briše črto med barbarstvom Slovanov in nebarbarstvom Bizanca. Naša predstava noče videti junaštva v ubijanju in uničevanju, hkrati pa samooklicanemu civiliziranemu svetu ne odpušča kolonializma.«

Pri pisanju se je naslonil na zgodbo stripa, ki se razteza kar na 150 straneh, a še najbolj stripovski je po njegovem jezik, »saj ne teži k pretiranemu realizmu, temveč si dovoli biti rahlo pompozen«. Reži­ser in igralci so to izkoristili sebi v prid, stripovska estetika pa je prisotna v režiji in scenografiji.

Preberite še:

Komentarji: