Ko rečeš svetloba, pomisli na senco

To je najin prvi skupni intervju, je kar nekajkrat poudarila Aleksandra in odkrito priznala, da jima z Ljudmilo ne ugaja, da se novinarji vedno najbolj osredotočijo na to, da sta sestri dvojčici. Mene ni to niti najmanj zanimalo, razen kot vzporednica kontrastov določenega življenja, ki se na neki točki loči v dve nasprotni smeri. Vse se je začelo s klobukom. Ali morda s koruznim ličkanjem z vrta družine Stratimirović, ki ga je Ljudmila spremenila v klobuk, in to zgolj zato, da bi v času, ko so propadale vse vrednote in ko se ni dalo nobene stvari uporabiti za to, da bi se ustavila epohalna norost, naredila nekaj, kar ima uporabno vrednost. Ta vrt je takrat, pravi Ljudmila, bolj spominjal na džunglo, tako da je bil verjetno tudi precej bolj verodostojen odsev kaotičnega življenja, kot ...