Ob filmih še možnosti za ustvarjalnost in širjenje obzorja
Družabno življenje največjih filmskih navdušencev in poznavalcev v času Liffa poteka okrog festivalskih prizorišč in skladno z urnikom projekcij. Festivalsko obarvanemu druženju bosta namenjena drugo preddverje Cankarjevega doma in kavarna Kinodvor, spremljevalni program pa tako otrokom kot strokovni javnosti.
Drugo preddverje Cankarjevega doma bo med 8. in 19. novembrom poimenovano Liffe plac. V tem času si bo tam mogoče brezplačno ogledati uspešnice preteklih Liffov, pregledovati filmsko literaturo, listati stare Liffove kataloge, žvečiti jabolka ter se družiti.
Mojstrski delavnici z mednarodnim pridihom
Staršem, ki bi si radi ogledali film, a potrebujejo varstvo za otroke (od 4 do 9 let), lahko te ob predhodni prijavi odložijo v varstvu v Mali ulici. Otroci, starejši od osem let, se bodo lahko udeležili dveh brezplačnih delavnic: 8. novembra delavnice tehnike piksilacije, pri čemer namesto lutk animirajo ljudi, ter 15. novembra delavnice igranega filma – od branja scenarija do montaže.
Mojstrski delavnici za strokovno javnost v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk bosta 9. in 11. novembra v dvorani Lili Novy. Ker je število udeležencev omejeno, se je na obe treba prijaviti. Prvo bo izvedel srbski scenarist, režiser, igralec in producent Dragan Bjelogrlić. Spregovoril bo o svojem opusu, ki je zaznamoval nekdanjo skupno državo in širši evropski prostor. Tokratni Liffe bo odprl prav njegov film Varuhi formule, o katerem je dejal: »Svet je ideološko razcepljen. Svet je gospodarsko razdeljen. Spet smo na robu velike vojne. Rešita nas lahko samo človečnost in empatija. V filmu sem raziskoval, kako formula smrti lahko postane formula življenja.«
Na programu je tudi Niti besede Hanne Slak, ki je doživel svetovno premiero na zadnjem mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Prikazali so ga v tekmovalnem programu, kjer se je potegoval za nagrado platforma. Film, ki je nemško-slovensko-francoska koprodukcija s številno slovensko ustvarjalno zasedbo, so posneli v Berlinu, kamor se je režiserka preselila po številnih celovečernih filmih v slovenski produkciji. Na mojstrski delavnici bo spregovorila o izkušnjah v tujem produkcijskem okolju.
Razprave o besedah in podobah
Kako v domačem okolju učinkovito promovirati filme na velikem platnu, bodo na strokovnem srečanju 14. novembra dopoldne ugotavljali ne le upravitelji kinematografov, temveč tudi slovenski producenti. Na razpravi Onkraj filmskega plakata, iskanje novega modela celostne promocije filma v kinih, odprti za javnost, se bodo poglobili v primere dobre prakse, povezovanje celotnega filmskega sektorja ter iskanje praktičnih sistemskih rešitev.
Filmskemu prevajanju na festivalih bo posvečena okrogla miza 16. novembra ob 13. uri v dvorani E1–E2, na kateri bodo Nerina T. Kocjančič, vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru, Maša Peče, direktorica filmskega festivala Kurja polt, Varja Močnik, filmska režiserka in selektorica filmskega programa, ter Diana G. Jenko, filmska prevajalka, predstavile zgodovino in trenutno stanje podnaslovnega prevajanja na filmskih festivalih, nato pa bo, kot so povedali v Društvu slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), beseda tekla o tem, »zakaj je dobro prevajati filme, kako lahko dober podnaslovni prevod oplemeniti film, slab pa pokvari gledalsko izkušnjo«.
Dan pred tem bo ob 14. uri v isti dvorani javni posvet ob izidu Angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča. Sodelovali bodo Primož Ponikvar in Iztok Kosem, urednika slovarja, Martin Srebotnjak, avtor in strokovni redaktor za področja igre, režije in scenaristike, Andrej Lupinc, avtor in strokovni redaktor za področja kamere, osvetlitve in tehničnega sektorja, ter Ira Cecić, avtorica in strokovna redaktorica za področje produkcije.
Zaščita otrok in delavcev v industriji
Širši družbeno pomembni temi bosta obravnavala še dva razpravljalna dogodka. Pogovor, ki bo sledil prikazu drame Pošast japonskega režiserja Hirokazuja Koreede 9. novembra – vstop bo mogoč z vstopnico za film – in ga bo izvedel Multimedijski center (MMC) Radiotelevizije Slovenija v pogovoru z gosti, se bo dotaknil medvrstniškega nasilja. Gostje bodo med drugim poskušali odgovoriti na vprašanja, kako zaščititi otroka, ali je vedno smotrno slepo zaupati samo eni strani zgodbe ter kako ravnati, ko resnica ni črno-bela in se pokaže, da svojega otroka morda le ne poznamo do obisti.
Nasilju – zlorabam, diskriminaciji – so izpostavljeni tudi delavci v filmski industriji. Prepoznavanje in preprečevanje tega ni enostavno, strah pred negativnimi posledicami ali tudi nepoznavanje pravic in veljavnih predpisov to pogosto preprečuje, pravijo pri centru za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih Motovila. Ker si želijo spodbuditi razpravo o trenutni situaciji v filmski industriji pri nas in možnih preventivnih ukrepih za preprečitev zlorab ter boljše delovno okolje, bodo 14. novembra ob 10. uri v dvorani Lili Novy različnim profilom delavcev v filmski industriji predstavili primer dobre prakse, avstrijski informacijski in svetovalni center za filmske ustvarjalce #we_do.
Center je bil ustanovljen leta 2019 na pobudo avstrijskega združenja filmskih ustvarjalcev ter ponuja svetovanje in izobraževanja za posameznike in skupine. »Obravnava različne oblike zlorab, diskriminacije in drugih neprimernih praks, pa tudi vprašanja, povezana z delovnim pravom,« je pojasnila Ines Kežman iz Motovile.
Za filmske ekipe organizira informativna srečanja in preventivne delavnice, razvija model zaščite in varnosti v filmski industriji, ki ga prilagaja specifičnim razmeram posameznih produkcij. Njihov dolgoročni cilj so strukturne rešitve za izboljšanje delovnih pogojev v filmski industriji. Njihovo delovanje bo predstavila Meike Lauggas. Del #we_do! je od začetka ter je pomembno prispevala k njegovemu konceptualnemu razvoju, obenem izvaja osebna svetovanja, razvija program preprečevanja in obvladovanja tveganj ter je odgovorna za odnose z javnostmi.
