Odpravljanje preteklih napak, premišljeno v prihodnost
Vlada je nedavno sprejela predlog rebalansa proračuna za prihodnji dve leti, ki ga mora zdaj potrditi še državni zbor. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da so na to vplivali dogajanje v Ukrajini, energetska kriza in pocovidno obdobje. Več sredstev bo prihodnje leto med drugim namenjenih kulturnemu resorju, in sicer 248 milijonov evrov, kar je največ doslej.
S črpanjem kohezijskih sredstev bo znesek še nekoliko višji; tako investicijsko kot programsko jih bo dovolj za najnujnejše, je na srečanju z novinarji pojasnila ministrica za kulturo Asta Vrečko. V proračunu se kažejo prioritete, izražene tako v koalicijski pogodbi kot na ministrstvu. Eden od glavnih investicijskih projektov vlade na tem področju bo prenova SNG Drama Ljubljana, ki jo je ministrica avgusta obiskala s premierom Robertom Golobom in je »v resnično katastrofalnem stanju, vidne so posledice zanemarjanja te osrednje institucije v zadnjih tridesetih letih«. Projektu bo v prihodnjih letih namenjenih 58,5 milijona evrov; kot je napovedala, bi radi ta projekt v svojem mandatu končali.
Omenila je še druge vložke v javno infrastrukturo, kot so dograditev zunanjega avditorija Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, izgradnja Centra Rotovž v Mariboru, zagotovitev novih prostorov Arhiva Republike Slovenije na Poljanski cesti v Ljubljani ter posvetitev pozornosti regionalnim in lokalnim projektom, pri čemer je kot ključno poudarila tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Na sodelovanju, in sicer med državami nekdanje Jugoslavije, temelji tudi spominska razstava v Bloku 17 v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau – tudi tej bo namenjen del proračunskih sredstev.
Ministrstvo je, tako Asta Vrečko, upoštevalo tudi pripombe kulturnikov o pomanjkanju posebnih razpisov in proračunskih postavk za vsebinske mreže in podporne programe, hkrati je za te ustanovilo novo strokovno skupino.
Predlog proračunskih sprememb trenutne vlade, ki še ni potrjen
Za širše filmsko oziroma AV-področje ministrstvo za kulturo v predlogu proračuna za leto 2023 predlaga naslednja sredstva po postavkah:
• za javne zavode na področju filma in AV-kulture 1.961.850 evrov,
• za art kino in nakup filmov prek razpisnih mehanizmov 292.793 evrov,
• za ukrep denarnih spodbud 1.500.000 evrov,
• za Slovenski filmski center 7.649.271 evrov,
• za programe za avdiovizualne medije 1.295.382 evrov,
kar skupaj znaša 12.699.296 evrov.
Obljuba filmu
Filmskemu sektorju so zagotovili približno 3,5 milijona več programskih sredstev, kar je največ v zadnjih desetih letih. Na ministrstvu ugotavljajo, da se sredstva v zadnjih letih niso povečevala, kot bi se morala, zato so takoj intervenirali ter »sredstva v skladu z zmožnostmi tako rekoč podvojili«. Hkrati bodo iskali druge vire financiranja ter sredstva zviševali – to je koalicijska zaveza.
Med te zaveze sodi tudi odprava škodljivih posledic delovanja prejšnje vlade, med katerimi je sprememba pravilnika o strokovnih komisijah. Ta je zdaj »popravljen in izboljšan« in je bil v petek objavljen v uradnem listu. S tem je prenehal mandat obstoječim komisijam. Ena od pomembnih sprememb na tem področju je, da bodo strokovne komisije »spolno, starostno in geografsko uravnotežene« ter izključno področne. Ministrica je pozvala k prijavam v nove komisije, ki bodo predvidoma začele mandat v začetku prihodnjega meseca, ter napovedala poenostavitev in poenotenje prijavitvenih postopkov.
Škodljive poteze nekdanje vlade se kažejo tudi v kadrovskih odločitvah, ki zadevajo nekatere ključne kulturne institucije v državi, med njimi Javno agencijo za knjigo in Moderno galerijo, na račun katerih se redno seznanjajo z očitki in pritožbami. Še posebej vzbujajo skrb priprave na častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki »ne potekajo optimalno«, saj je Frankfurt 2023 po besedah Aste Vrečko »izjemna priložnost Slovenije, da se predstavi svetovni javnosti na najboljši možen način«.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je ob koncu srečanja poudaril nekatere zakonodajne spremembe, ki jih načrtujejo v prvi polovici mandata, in sicer podporo zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi, spremembo zakona o medijih ter zakona o javni rabi slovenščine (za to so ustanovili medresorsko delovno skupino). Težave z rabo jezika so povezane predvsem z industrijo. V zvezi z zagotovitvijo slovenskih podnapisov so vzpostavili stike z Netflixom, načrtujejo tudi posvetovanje s kolegi iz tujine, ki so podnapise za svoje jezike že izborili.
Drama, tragedija, absurd
S temi umetniškimi žanri so predstavniki filmskih društev opisali stanja, skozi katera je šla slovenska avdiovizualna industrija v zadnjih letih. Po objavi ministrstva za kulturo konec septembra, da bo filmski sektor prihodnje leto deležen povišanja proračuna za 3,5 milijona evrov, so filmarji sklicali novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na nezadostne projekcije in napačne interpretacije filmskega proračuna.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je zatem nekoliko popravila svojo predhodno izjavo, da bo proračun Slovenskega filmskega centra za leto 2023 znašal 7,65 milijona, kar je največ v zadnjih desetih letih (prej dvanajstih), ter ponovila, da gre glede na prvoten načrt za okoli 3,56-milijonsko povišanje filmskega proračuna. To ne drži, pravi Petra Vidmar, predsednica Društva filmskih producentov Slovenije (DFPS). »Proračun SFC je leta 2022 znašal skoraj 5,5 milijona evrov transfernih sredstev (torej denarja, namenjenega za filmski program), skupno pa 6.329.000. To torej pomeni, da gre le za 1,3 milijona evrov več leta 2023 in da smo daleč od obljubljenih 11 milijonov evrov,« je dejala in dodala, da je člane Zveze DSFU načrt financiranja ministrstva za kulturo za leto 2023 razočaral.
Magična številka enajst
Na novinarski konferenci so filmarji pojasnili, da si »magične številke« 11 milijonov evrov za filmska programska sredstva niso izmislili, ampak jo je že leta 2013 nacionalni svet za kulturo opredelil v programu za obdobje 2014–2017. Nato so poslanci na odboru za kulturo v državnem zboru najprej leta 2018, nato še 2020. pozvali ministrstvo za kulturo ter vlado, da do leta 2022 sredstva za film letno sorazmerno povečuje do te vsote. »In zdaj, deset let pozneje, se ponovno predstavlja proračun za film v letnem znesku 7,65 milijona evrov kot neverjeten dosežek in načrtovano prosperiteto področja, čeprav že leta opozarjamo, da je to še zelo pod pragom česarkoli, kar bi nam približno omogočilo minimum delovnih pogojev in obstoja,« je komentirala predsednica DFPS.
Tomi Matić, podpredsednik Društva AV producentov Slovenije (DAVP) je znesek postavil še v kontekst sosedskih kinematografij. »Hrvaška svojemu filmu namenja okoli štirinajst milijonov evrov na leto, Srbija šestnajst, Makedonija osem. BDP Slovenije je višji od teh držav, a vendar že leta capljamo za njimi.« Matić je pristavil podatek, ki zadeva kadrovsko podhranjenost filmske javne agencije. Pri nas je na SFC zaposlenih pet ljudi s primerljivimi delovnimi zadolžitvami kot na Hrvaškem avdiovizualnem centru (HAVC), kjer je sedemnajst zaposlenih.
Veliki gospodarski učinki
Zbrani filmski ustvarjalci so poudarili, da slovenski film od zadnje finančne krize ni dosegel višine financiranja pred letom 2012. Zato so pred pragom nove energetske krize znova izpostavili ekonomski vidik avdiovizualne industrije, z obrazložitvijo, kaj ta pomeni za državni proračun. Zgovorne so ugotovitve raziskave Deloitte (2018), ki je pokazala, da je multiplikativni količnik filmske industrije 1,8, kar pomeni, da na vsakih sto delavcev na avdiovizualnem področju dobi delo še 80 delavcev z drugih področij. »Na slovenskem avdiovizualnem področju deluje približno 1400 ljudi. Med njimi je le peščica zaposlenih, nekaj sto jih ima status samozaposlenega v kulturi (to so predvsem avtorski in ozko specializirani poklici), večina pa deluje kot samostojni podjetniki, torej mikro podjetja, ki v obliki prispevkov in drugih dajatev prispevajo v proračun Slovenije,« je povzela Petra Vidmar.
Vsi filmi, TV-serije, videospoti, televizijski in drugi oglasi v Sloveniji ustvarijo 200 milijonov evrov letnih prihodkov, od tega avdiovizualni sektor neposredno v državni proračun prispeva približno 40 milijonov evrov, s posrednimi multiplikativnimi učinki pa še nadaljnjih 32 milijonov evrov, so izračunali v Zvezi filmskih društev in ponovno pozvali vladajoče, naj spoznajo smotrnost investiranja najmanj četrtine tega prihodka nazaj v ljudi. »Podpreti slovenski film pomeni podpreti ljudi – talente, ki znotraj kulture ustvarjajo dodano vrednost in poleg umetnosti ustvarjajo tudi zavidljiv gospodarski učinek, ki vpliva tudi na okolje, kjer se snemajo filmi. [...] Nihče drug kot mi ne bo delal slovenskih zgodb,« so zapisali v odprtem pismu, ki so ga objavili.
Očitno različne interpretacije filmskega proračuna bodo s stranko Levica uskladili na ad hoc sklicanem sestanku, na katerem upajo, da bodo dobili tudi odgovor na vprašanje, kdaj bo namera po 11 milijonih evrov izpolnjena.
