Sprememba identitete območja z uničevanjem spomenikov

V vojaških spopadih na Bližnjem vzhodu, ki so imeli tudi izrazito ideološko oziroma versko ozadje, so bili načrtno uničeni številni kulturni spomeniki. Ta vzorec­ se, kot kaže, ponavlja tudi v konfliktih med Armenijo in Azerbajdžanom. Obe strani sta poročali o tovrstnem vandalizmu ter apelirali na Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), da intervenira oziroma se končno opredeli do tega problema.

Armenski minister za izobraževanje, šport in kulturo Arajik Harutjunjan je namenil apel Audrey Azoulay, generalni sekretarki Unesca, češ da je na območju spopadov okoli 4000 kulturnih spomenikov, vsi pa so v nevarnosti. Na spornem območju v Gorskem Karabahu, poimenovanem republika Arcah, naj bi azerbajdžanske sile namenoma obstreljevale sakralne in posvetne objekte, med drugim tudi 2000 let staro arheološko najdišče Tigranakert, ki izvira iz helenističnega obdobja.


Na arheološke ostanke tega mesta, poimenovanega po kralju Tigranu Velikem, zaradi katerega je bila Armenija kratek čas največja in najmogočnejša država vzhodno od Rima, so Armenci še posebej ponosni. Ogromen kompleks, ki se razprostira na 50 hektarih, je tudi najprestižnejši primer armenske zgodnjesrednjeveške arhitekture in umetnosti, saj so poleg helenističnih trdnjavskih objektov med izkopavanji odkrili tudi najzgodnejše primerke armenske krščanske figuralike iz časa med 5. in 7. stoletjem.
 

Cerkev kot skladišče granat

Tigranakert je le eden od ogroženih spomenikov. Katedralo Svetega Odrešenika v mestu Suši so v zadnjih tednih dvakrat obstreljevali, poškodbe so precejšnje, ta stavba pa ima za Armence prav tako velik simboličen pomen. Katedrala, sedež Armenske apostolske oziroma pravoslavne cerkve, je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja in je ena od največjih armenskih cerkva. V 20. stoletju je bila večkrat tarča napadov, v armensko-azerbajdžanskem konfliktu med letoma 1998 in 2006 so jo Azerbajdžanci celo preuredili v skladišče granat.
V tem skoraj desetletje dolgem spopadu naj bi bilo uničenih tudi nekaj tisoč armenskih srednjeveških spomenikov v okrožju Nakičevan, med drugim številna pokopališča s tako imenovanimi hačkarji, za Armenijo značilnimi iz kamna izklesanimi spominskimi stelami z motivom križa. Nekatera obsežna pokopališča so bila izbrisana, v mestu Culfa je na lokaciji nekdanjega srednjeveškega pokopališča zdaj strelišče, uradni Baku pa je zatrdil, da je to armenska izmišljotina in da pokopališča na tej lokaciji sploh ni bilo. Prav tako je bila izbrisana armenska cerkev v mestu Abrakunis, na njenem mestu pa so leta 2013 postavili mošejo.
 

Azerbajdžanu naklonjena nekdanja direktorica Unesca?

Že takrat so se pojavili očitki na račun Unesca, ki se sploh ni odzval, za nenavadno brezbrižnost naj bi bila odgovorna Irina ­Bokova. Ta bolgarska političarka in diplomatka je bila med letoma 2009 in 2017 na čelu Unesca, njen mož pa svetovalec azerbajdžanskega naftnega podjetja. ­Irina Bokova je azerbajdžanski prvi dami Mehriban Alijevi podelila Mozartovo nagrado, eno od najvišjih Unescovih priznanj, in na sedežu organizacije v Parizu pripravila še razstavo Azerbajdžan, dežela strpnosti. Za zdaj je evidentiranih 89 uničenih armenskih cerkva, skoraj 6000 hačkarjev in še štirikrat toliko nagrobnikov. Vendar je neodvisnih ekspertnih ocen zelo malo, saj Azerbajdžan na to območje ne dovoli niti tujim strokovnjakom niti novinarjem, večino podatkov so pridobili s pomočjo satelitskih posnetkov ter na obmejnem območju z Iranom s fotografskimi posnetki iz te ­sosednje države.


V Armeniji od Audrey Azoulay pričakujejo drugačno ravnanje, da se tokrat v spopadu ne bo ponovila stara zgodba. Vendar so tudi v Azerbajdžanu zatrdili, da Armenci uničujejo njihovo kulturno dediščino, predvsem mošeje in pokopališča, čeprav za to do zdaj niso predložili stvarnih dokazov. Konfliktu, ki sega v dvajseta leta preteklega stoletja, ko je Stalin, menda na pritisk Turčije, Gorski Karabah kot avtonomno območje kljub večinskemu armenskemu prebivalstvu priključil Azerbajdžanu, tako ni videti konca, prav z uničevanjem kulturnih spomenikov naj bi zabrisali njegovo avtentično identiteto.