Delamo na toplem, plačani smo, nismo ovirani ali cenzurirani
Pred Prešernovim dnevom, slovenskim kulturnim praznikom, je uredništvo za kulturo zbralo nekaj pogledov o svetlih plateh slovenske kulturne produkcije in razmerah v sektorju.
Igor Samobor, igralec
Igralcem, ki imamo srečo, da smo zaposleni v gledališču, se zdi položaj kar dober. Delamo na toplem, plačani smo, nismo ovirani ali cenzurirani. Tistim, ki nimajo te sreče, gre velikokrat za nepravičen boj za preživetje. Boj s preveč omejitvami, nujnimi prilagoditvami in včasih tudi samocenzurami. Za igralce je empatija eno od glavnih ustvarjalnih orodij. Zato je vsaka predstava velika vaja v empatiji. Za nas in za gledalce. Empatija zadnje čase izgublja bitko z nestrpnostjo, sovraštvom in vse večjo požrešnostjo. Gledališče je zato eden od redkih prostorov, v katere se lahko zatečemo in vemo, da si tam vsi želimo razumeti drug drugega. Vsaj to. Gledališče ima kljub vsemu nekaj zdravilne moči za ta čas.
Janez Križaj, producent in oblikovalec zvoka
Nekateri menijo, da je slovenska glasba večinoma slaba. Jaz, ki sem veliko potoval po svetu in delal s tujimi glasbeniki v znatno boljših razmerah, pa trdim, da je slovenska glasba čudežno dobra. Menim, da se moramo za ta čudež zahvaliti predvsem neskončnemu entuziazmu slovenskih glasbenikov. Ob prazniku kulture glasbenikom sporočam, naj ne tarnajo, ker je premalo denarja za normalne delovne razmere, ampak naj se raje veselijo, da imajo ogromno umetniške svobode. Ker za snemanje plošč ni zunanjih investitorjev, niso nikomur nič dolžni in lahko počnejo, kar jih je volja. Občinstvo pa prosim, da hodi na koncerte in podpira glasbenike na vseh korakih, saj entuziazem ni neskončen, je potrošna dobrina. Če ni pravega odziva občinstva, lahko glasba tudi utihne.
Milček Komelj, umetnostni zgodovinar
Slovenska likovna umetnost je danes gotovo zelo vitalna, ustvarjanja se loteva nepregledna vrsta avtorjev. Med njimi na srečo še ustvarjajo slikarji in kiparji, ki izražajo doživljanje sveta celostno in individualno, z ustvarjalno močjo, ki lahko prevzame in prepriča gledalca tudi brez skrbniških kuratorjev. Taki so redki živeči ali nedavno umrli klasiki moderne umetnosti, večinoma vsi Prešernovi nagrajenci ali člani SAZU. Danes večinski in najbolj protežirani del likovnega izražanja, ki vse bolj postaja zgolj vizualno, ima umetnost žal za orodje ideološkega aktivizma. Ta sociologizacija umetnosti je, upam, le začasna, tako kot dominiranje trivialnosti. Resnično perspektivo imajo močne, izvirne, nadarjene in samonikle ustvarjalne osebnosti, ki se dvigajo nad efemernost trenutnih pojavov, ne podlegajo kalupom in so zazrte v večnost.
Špela Čadež, animatorka, režiserka in producentka animiranih filmov
V zadnjem času sem neizmerno vesela, da se je naš butični studio razširil; dolgoletna sodelavka Zarja Menart je pravkar končala prvi avtorski film, moj nekdanji študent Leo Černic se nam je pridružil in tu ustvarja prvenec, animatorka Anka Kočevar prav tako pripravlja svoj prvi film. Opazovati, kako se naš mali sektor animatorjev povezuje, širi in profesionalizira, je res lepo. Vendar si želim, da bi bila naša ustvarjalna volja še bolj prepoznana kot pomemben del kulture.
Senja Požar, vodja prodaje avtorskih pravic na založbi Mladinska knjiga
Po enkratnih in bogatih izkušnjah s frankfurtskega sejma, na katerem je Slovenija lani nastopila kot častna gostja, se veselimo častnega gostovanja v Bologni. Vsekakor zaradi obeh pričakujemo lažji dostop do veliko držav, za vse knjižne žanre. Januarja sem za potrebe doktorskega raziskovanja tujim partnerjem, založnikom in agentom poslala anketo, v kateri jih sprašujem tudi za oceno nastopa Slovenije v Frankfurtu. Za zdaj sem prejela odgovore iz 38 držav. Najbolj so pohvalili profesionalni program s številnimi predavanji in strokovnimi paneli, sledijo promocija avtorjev in zanimiva srečanja s slovenskimi založbami. Če gre ob vmesnih rezultatih verjeti odgovorom iz držav, ki so že bile častne gostje v Frankfurtu, lahko po mnenju 62 odstotkov vprašanih pričakujemo pozitiven trend na področju prodaje pravic še najmanj dve leti, skoraj polovica vprašanih je pokazala naklonjenost nakupu pravic slovenskih del, kar je zelo veliko ob izjemni konkurenci na mednarodnih knjižnih trgih.
Poslanica ministrice za kulturo
»Kultura je eden od temeljev družbe in steber družbene pravičnosti. Morda se sliši kot obrabljena floskula, toda narodna emancipacija in drugi družbeni boji ter modernizacija družbe so se zgodili prav prek kulture, jezika, umetnosti in kritične misli. Naša zgodovina je zgodovina dosežkov v kulturi, arhitekturi, podobi, obliki, glasbi in besedi. Tudi zato je bila v času najhujšega razčlovečenja, v času največjih zgodovinskih grozot ter poskusa izbrisa slovenske besede in kulture, v času druge svetovne vojne, sprejeta odločitev, da praznujemo praznik kulture, Prešernov dan.
Danes sledimo tej tradiciji pogumnih mož in žena, ki so se zavedali pomena kulture v najtežjih časih. Še danes smo ena od redkih držav, ki imamo državni praznik posvečen kulturi. Na ta dan se veselimo in slavimo delo kulturnih delavcev ter spomnimo na pomen kulture v družbi.
V času pandemije sta nam kultura in umetnost lajšali v mehurčke zaprto življenje, ob tem so se še bolj razgalile slabe in prekarne razmere, v katerih nastajajo umetniški dosežki. Ob nastopu mandata smo se zavezali, da bomo prenehali dolgoletne slabe prakse in usmerili vse moči v urejanje stabilnih delovnih razmer, v krepitev socialnega položaja ustvarjalcev, decentralizacijo ter dostopnost vsem. Temu sledijo vsi naši zakonski predlogi, po Sloveniji izvajamo šestdeset investicij v kulturno dediščino in infrastrukturo, med njimi tudi takšnih, ki so stali kar trideset let, kot je naše osrednje nacionalno gledališče Drama, odprli smo dialog z deležniki in dali v javno razpravo nov strateški dokument za kulturo.
Lani smo izpeljali nadvse uspešen projekt Slovenije, častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Čudovito je bilo videti iskreno zanimanje mednarodne skupnosti za odlične slovenske avtorje, ki živijo v Sloveniji, zamejstvu ali po svetu, samozavestno slišati slovensko besedo ob drugih svetovnih jezikih na največjem svetovnem knjižnem sejmu. Z zakonom o javni rabi slovenščine smo multinacionalkam povedali, da pričakujemo, da bodo končno spregovorili slovensko vse elektronske naprave in avtomobili.
Pred nami je naslednji veliki projekt, Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorica. Verjamem, da bo tudi ta povezal celotno državo, postavil nove temelje sodelovanja, delovanja skupnosti in sobivanja ob meji ter ponovno postavil kulturo v središče družbe, kamor spada.
Čeprav smo majhna država, smo tudi zaradi kulture neskončno bogati. Ponosni smo lahko na številne izjemne dosežke naših javnih zavodov, nevladnih organizacij, umetnic in umetnikov, tako doma kot v tujini. Čestitam vsem nagrajencem. Največje spoštovanje jim pokažemo tako, da živimo s kulturo vsak dan, ne le 8. februarja.«
Dr. Asta Vrečko
